Tour je mrtev, živel Tour. Britanec Chris Froome je še drugič po letu 2013 osvojil kolesarsko dirko po Franciji, a ves čas letošnje francoske pentlje se je moral braniti napadov ambicioznih tekmecev ter besne novinarske srenje in javnosti iz dežele galskih petelinov. Ne preseneča, da so ti čezkanalskega sovražnika obtožili zmagovanja s pomočjo prepovedanih poživil, ko pa je Froome po potnem listu Britanec, ki zmaguje na francoski legendarni etapni klasiki. Francozi so užaljeni do skrajnosti, seveda še niso pozabili na goljufivca Lancea Armstronga, ki jim je lagal v obraz.
A dejstva so dejstva. V Keniji rojeni Froome je (za zdaj) v letopise vpisan kot skupno najboljši na 102. izvedbi Tour de Francea, na dopinških kontrolorjih pa je, da Nairobijca ujamejo ali pa s čistostjo preizkusov zaprejo kljun galskim petelinom. Kolesar ekipe Sky se je v zadnjih dneh kroga po Franciji bojeval s kašljem kot posledico prehlada, a zaradi dopinškega tveganja ni zaprosil za užitje posebnih zdravil. Tekmeci naj se pazijo, saj Froome zaradi prihajajočega očetovstva, konec leta bo na svet privekal sin, napoveduje, da ga bo to naredilo le še močnejšega in odločnejšega. Tridesetletnik je sicer poročen z v Walesu rojeno Južnoafričanko Michelle Cound. »Le še bolj motiviran bom za hitrejše poganjanje kolesa. Seveda bo starševstvo velika sprememba, a v kolesarski karavani je veliko očetov in se ob vsem tem tudi zelo dobro znajdejo. Govoril sem z mnogimi in navrgli so mi, da jim je očetovstvo dalo še dodatno moč za uresničitev kariernih ciljev. Upam, da bo tako tudi z menoj,« je ambiciozen sin nekdanjega igralca hokeja na travi, ki se ne kani ustaviti le pri dveh Tourovih zmagah. »To je kolesarska plat, ki jo ljubim. Žrtvovanje za visoke cilje je moja športna strast in ljubezen, rad trdo vadim in garam za svoje uspehe. To je tisto, kar me zjutraj spravi iz postelje in nato na trening, Svoje telo rad potiskam do mejnih vrednosti, ljubim svobodo, ki ga daje kolesarjenje. To bi rad počel toliko časa, dokler mi bo to dovoljevalo telo. Razmišljam o poklicnem poganjanju pedal do 36., 37. ali celo do 38. leta starosti,« je fanatičen mož, ki je od 14. leta odraščal v Republiki Južni Afriki.
Okrcal Nibalija
Razlog za zmago na letošnjem Touru pa vidi, v primerjavi z najhujšimi konkurenti, v svojem vsakodnevnem nastopanju brez nihanj. Letos skupno drugi Kolumbijec Nairo Quintana je v prvem tednu dirke in v Pirenejih proti Froomu izgubil preveč časa, da bi to nadomestil v svojih priljubljenih Alpah. Britancu je tam odščipnil skoraj dve minuti prednosti, a le premalo za morebiten triumf. »Hvala mojemu moštvu Sky, ob meni so bili vedno na pravem kraju in ob pravem času. Lani mi kaj takšnega ni uspelo in sem zaradi padca moral odstopiti,« je analiziral Froomey, kakršen je vzdevek letošnjega zmagovalca dirke po Franciji. Ob skupni zmagi pa si je prikolesaril tudi pikčasto majico za najboljšega hribolaznega kolesarja.
Froome je ob vseh napadih, tudi urinskih od besnega gledalca, ohranil mirnost, le po petkovi etapi je vsul besedno kanonado na lanskega zmagovalca Vincenza Nibalija. Britanec je sicilskega morskega psa obtožil, da ga je napadel, ko je sam imel tehnične težave s kolesom. S tem naj bi Nibali kršil nepisano pravilo v kolesarskem svetu. »V teh treh tednih sem imel občutek, da se je vse bojevalo proti meni. Zato je resnično neresničen občutek, da mi je kljub vsemu uspelo priti na vrh,« je razmišljal Tourov šampion, ki je dodal, da je eden od gledalcev vanj pljunil tudi v predzadnji, sobotni etapi. »A 99 odstotkov jih je bilo zares neverjetnih in je navijalo, tudi to pa je razlog, zakaj je Tour tako velik,« je Chris Froome na križ pribil le odstotek kolesarskih navdušencev.
