SANYA – Po velikem novoletnem slavju v Abu Dabiju, kjer je bil cilj druge etape regate Volvo Ocean Race (VOR), so udeleženci te dni že sredi tretje, ki poteka vzdolž Indije in mimo Šrilanke na poti v kitajsko Sanyo. Takoj po startu je povedla ekipa kitajske jadrnice Dongfeng, in če bo fantom uspelo vodstvo obdržati do konca etape, jih čaka zelo čustveno vplutje v domačo luko. Toliko bolj, ker mednarodna zasedba manj izkušenih kitajskih jadralcev ter veliko boljših francosko-avstralskih pred startom ni obljubljala vidnejših uvrstitev. Za cilj kampanje so si zadali promocijo oceanskega jadranja na Kitajskem, z željo, da bo ta v prihodnji ediciji VOR že lahko nastopila s povsem svojo ekipo pod poveljstvom kitajskega skiperja, po možnosti enega od jadralcev, ki se kalijo na krovu Dongfenga. Zagrizeni fantje pa proti pričakovanjem že od začetka krojijo vrh in so po dveh etapnih drugih mestih trenutno tudi skupno drugi. Tudi v tej etapi se za zmago borijo z izkušenima ekipama Abu Dhabi Ocean Racing britanskega skiperja, nosilca dveh srebrnih olimpijskih kolajn in trikratnega udeleženca VOR Iana Walkerja, ter nizozemsko ekipo Team Brunel skiperja Bouweja Bekkinga, za katerega je to že šesti nastop na regati VOR.
Ciklon premaknil ruto
Med nastopajočimi jadrnicami pa tokrat ni modre ekipe danske Vestas Wind. Ta je 29. novembra, na poti druge etape od Cape Towna proti Abu Dabiju, nasedla na koralnem grebenu Cargados Carajos Shoals (St. Brandon), približno 240 navtičnih milj severovzhodno od Mauritiusa. Nesreča, v kateri na srečo ni bilo poškodovanih, je močno odjeknila v jadralski javnosti predvsem z vprašanjem, kako se lahko to zgodi na visokotehnološki jadrnici, vredni okoli pet milijonov evrov, z najboljšo opremo, tudi navigacijsko, ter ekipo izkušenih profesionalcev. Navigator Wouter Verbraak, dvakratni vorovec in član kampanje America's Cupa, je takoj priznal svojo napako in pojasnil: »Pred vsako etapo skrbno pregledamo ruto, tako s pomočjo Google Eartha in papirnatih kart kot programov za routing. Tokrat se je ruta spremenila v zadnjem hipu (zaradi napovedanega tropskega ciklona je organizator zadnjo noč pred startom premaknil dovoljeno območje plovbe nekoliko bolj proti vzhodni afriški obali, kjer naj bi se izognili ciklonu, a je šla ta ruta točno mimo omenjenega koralnega otočja, op. a.), in ker sem bil osredotočen na start in na napovedane zahtevne vremenske razmere, sem zmotno ocenil, da imam dovolj informacij, da proučim novo ruto kar med potjo.« Z nevarnim koralnim grebenom so se soočile tudi posadke pred Vestasom, a so mimo njega plule podnevi in so zato iz morja štrleče skale lahko videle, Vestas pa je nanje naletel ponoči. Verbraakovo napako še najlažje razumejo prav udeleženci s preostalih bark, ki poročajo, da se pri običajnem pogledu na elektronskih kartah na lokaciji koralnega grebena prikaže le nekoliko plitvejše morje, ne pa tudi kopno, pa tudi da koralno otočje v resnici leži celo tri milje od položaja, ki ga kažejo nekatere karte.
S tem neljubim dogodkom je regata pridobila zanimivost. Dirka okoli sveta vendarle mora prinesti tudi nekaj drame, ki jo ekipni duh, tovarištvo znotraj posadke, solidarnost med ekipami (Vestasu je prvo noč stala ob strani ekipa Alvimedice) in zavezanost višjim ciljem uspešno premagajo. Čeprav so valovi v naslednjih dneh močno poškodovali predvsem spodnji del trupa nasedle jadrnice, pa vse kaže, da bo barko, ki je prav te dni z ladjo Maersk na poti v Italijo, mogoče popraviti. Ekipo Vestasa, ki promovira zeleno energijo vetra in pluje pod okoljskim geslom A Race We Must Win, bomo, kot kaže, spet videli pozno spomladi na zaključnem, evropskem delu regate.
