POD KOŠI

Skozi trnje prehodil pot, da ga zdaj hvali Zdovc

Objavljeno 14. avgust 2015 10.23 | Posodobljeno 17. avgust 2015 10.59 | Piše: Drago Perko

Če je imela Hrvaška košarkarska brata Petrović, ima Slovenija bratski dvojec Nikolić. Alekseja ni v reprezentanci, ki se brusi za EP, zato pa na velika vrata trka Mitja.

Mitja Nikolić Jureta Zdovca z igrami prepričuje, naj ga vzame na evropsko prvenstvo. (Foto: Igor Zaplatil)

Med tistimi, ki si bodo poskušali v prihodnjih dneh priigrati zaupanje selektorja slovenske košarkarske reprezentance Jureta Zdovca, je zagotovo Postojnčan Mitja Nikolić. Krilni igralec je lani potrkal na mala vrata elitne članske izbrane vrste, danes pa je legitimni kandidat, ki se lahko nadeja mesta med ducatom izbrancev za evropsko prvenstvo. »Prijetno pa me je presenetil tudi Mitja Nikolić,« je po vrnitvi s turnirja v Latviji povedal selektor. Ljubiteljem košarke in vestnim beležcem statistike se je v spomin vtisnilo 15 Nikolićevih točk v koš Poljske, ob tem pa je bil Mitja nezgrešljiv iz treh poizkusov za tri točke in iz prav toliko poskusov za dve.

Kljub izvrstni igri z obema nogama ostaja trdno na tleh. Evforiji ne dovoli, da vstopi v njegovo glavo ali sobo. »Zavedam se svojih nalog: korektno (i)g(a)ranje v obrambi ter zadevanje odprtih metov, ki se ponudijo,« kot iz puške razkrije svoje zadolžitve. Zakaj mu je steklo v Latviji, še sam ne ve natančno. Prizna pa, da se je na dan tekme precej dobro počutil. »Vse bom naredil, da si izborim mesto za evropsko prvenstvo,« ne odstopa od svojega cilja, ki si ga je zadal. Na treningih bo še bolj zagnan, iz petnih žil pa bo potegnil nekaj dodatnih moči.

Lažje mu je, ker je na uvodu v priprave rešil vprašanje novega kluba. »Res mi je lažje, saj si s tem ne razbijam več glave. Sem v reprezentančni zgodbi. Ko bo tega konec, pa bom preklopil na klubsko,« je pragmatičen Mitja, ki je nov član Union Olimpije. Meni, da se je odločil prav. »Za menoj je več kot korektna sezona na Češkem. Napočil je čas, da se preizkusim v ligi ABA in evropskem pokalu. Olimpija je to ponudila,« razkrije, zakaj bo vsaj leto dni za zmaje bruhal ogenj. »Včasih je treba iti skozi trnje, da prehodiš pot,« Mitja slikovito opiše svojo športno stezo. Kot nadarjen igralec je prišel na Slovan, od tu se je selil v Zlatorog, kjer pa se v zadnji sezoni kljub dobremu delu ni naigral. »Saj nikomur nič ne zamerim,« Mitja ni revanšist. Vedno bo hvaležen Damjanu Novakoviću, ki ga je po slabi sezoni v Laškem povabil v Rogaško in mu ponudil rešilno bilko v karieri. Novaković je Nikoliću dal minute, Mitji pa se je začelo obrestovati trdo delo. »Vsa poletja sem pregaral, hodil in treniral sam ali na taborih, vsako poletje pa sem vadil tudi z Juretom Drakslerjem. Nikoli nisem odnehal. Vedel sem, da moram priti na svoj račun. Ves čas mi je ob strani stala družina,« je Mitja vesel, ker se je potrdilo, da se dobro vrača z dobrim.

Praška izkušnja

Vmes je Mitja Nikolić odigral dobro sezono v Pragi, kjer je bil vodja ekipe. »Hotel sem na tuje. Poklical me je Miro Alilović in mi predstavil ambiciozno zgodbo Prage. Z njegovo pomočjo, soigralci, med njimi Matejem Krušičem, sem igral dobro,« se Mitja rad spomni Prage, v katere dresu je pridno polnil koš tekmecev. Po 34 minut je igral, skoraj 16 točk na tekmo je dosegal. »Predvsem sem leto starejši, bogatejši za prvo mednarodno izkušnjo pa tudi samozavesti imam precej več,« Mitja Nikolić odgovori, ko ga pobaramo, kako bi se primerjal lani in letos. Mnogi so s skepso gledali na reprezentanco B, ki je projekt Košarkarske zveze Slovenije. »B-ekipa je super stvar, nekateri smo to s pridom izkoristili,« ne skriva, da je prišel na Zdovčev radar, ker se je lani in letos izkazal v drugi slovenski ekipi. V domačih logih in hotelih igralci bivajo sami v sobi, na tujem si večerni počitek delijo. Mitja je na tujem po navadi skupaj z Blažem Mahkovicem, s katerim bosta skupaj igrala pri Olimpiji. Zdaj se borita za mesto v Zdovčevi vrsti. »To je zdrava konkurenca, pa še to le na treningu, kjer ni milosti, po treningu in pred njim se precej družimo,« Mitja opiše svoj odnos z Mahkovicem.

Ni manjkalo veliko, da bi imela Slovenija nov bratski dvojec. Žal je moral vidno izčrpani Aleksej Nikolić odstop odpovedati. »Oba sva zgodba zase. Tako se je odločil, gremo naprej,« pravi Nikolić, ki mu družina veliko pomeni. Z očetove strani, David Nikolić je bil nekdaj igralec in trener, pa je prejel številne nasvete. »Pa tudi kopico ur sva trenirala,« sklene Mitja Nikolić.

Deli s prijatelji