Šefica Telemach Olimpije napoveduje sanacijo kluba in gleda proti ligi KHL

Hokejisti Telemach Olimpije so praktično brez možnosti za uvrstitev v končnico tekmovanja v ligi EBEL, čeprav bodo po olimpijskih igrah odigrali še štiri tekme v skupini za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Klavrni rezultati v tej sezoni, predvsem pa izjemno zahteven finančni položaj kluba so zahtevali spremembe v vodstvu kluba. Decembra je na čelo hokejskih zmajev stopila dama, Prekmurka Ditka Maučec, sicer direktorica prodaje in marketinga v Telemachu in produktna direktorica pri United Group, lastniku glavnega pokrovitelja zeleno-belih.

Gospa Maučec, kakšne so trenutno razmere v Telemach Olimpiji po dveh mesecih vašega predsednikovanja?

Mi nismo šli v pokroviteljstvo hokejskega kluba Olimpije, da bi samo prispevali denar. Hočemo imeti win-win položaj. Televizijske pravice za tekme Telemach Olimpije v ligi EBEL smo kupili in odstopili Sportklubu, da jih predvaja. K odločitvi za pokroviteljstvo hokeja je bistveno pripomogla vsa evforija okrog športa, saj ga naši uporabniki radi spremljajo. Če si glavni sponzor kluba, pa se moraš z njim več ukvarjati. V Olimpiji so bili doslej zelo kooperativni. Ker je prejšnjemu predsedniku Mitji Mejaču potekel mandat, smo se odločili, da predsedniško vlogo sprejem jaz. Operativno klub še vedno vodi Matjaž Sekelj, jaz pa pomagam pri vseh zadevah, kolikor pač zmorem. Olimpija je mali klub, to je prvi problem. Klub vodi peščica ljudi, tako da že precej delam s pokrovitelji, komuniciram tudi z igralci, Telemach pomaga še v marketinškem smislu, na primer pri pripravi posebnih, tematskih tekem. V dveh mesecih bistvenih sprememb še ni, a jih tudi ni moglo biti. Smo se pa odločili, da bomo letos sanirali klub. Že na zadnji skupščini ni nihče skrival, da imamo dolgov za 1,5 milijona evrov, večina bank nam je reprogramirala odplačevanje kreditov, dogovor imamo tudi z davčno upravo. Do prihodnjega leta bi radi te težave dokončno rešili, da bi lahko normalno zaživeli. Zaradi varčevanja se pozna pomanjkanje kakovosti moštva, ampak so več priložnosti dobili mlajši domači igralci, ki se dobro uveljavljajo. Bile so številne izkrivljene izjave glede razmer v klubu, ampak položaj vendarle ni tako slab. Res je, da mesec dni zamujamo z eno plačo, ampak to v današnjih razmerah ni alarmantno. Že v naslednjem tednu nameravamo poplačati tudi to. V ligi EBEL tako ne moremo biti povsem konkurenčni, saj imamo v primerjavi s tekmeci prenizek proračun, 1,5 milijona za delovanje celega kluba je skromno v primerjavi s tem, kar imajo drugi klubi v tem tekmovanju. V takšnem položaju se na vse pretege trudimo, da privabimo nove pokrovitelje, da bi v naslednjo sezono šli z jasnimi cilji. Seveda pa negativno predstavljanje kluba v medijih pušča posledice.

Je v obdobju vašega predsednikovanja iz omare padel kakšen nov okostnjak?

Ne, nobenega večjega okostnjaka ni bilo. Obstajajo neki manjši dolgovi, ki jih sproti zapiramo. Naš največji problem so dolgovi igralcem iz sezone 2009/10, preostale stvari pa rešujemo sproti.

Kakšne pa so trenutne davčne obveznosti?

Dolg do davčne uprave je zdaj okrog 500.000 evrov, letos bi ga radi znižali na 200.000. Sredstva, ki jih dobimo od Mestne občine Ljubljana, služijo izključno za poplačilo davčnega dolga. Telemach Olimpija se zdaj trudi, da preživi in hkrati ponudi priložnost mladim igralcem. Naš klub je edini, ki je še odskočna deska za slovenske igralce na poti v tujino. Nekateri so že letos dobili priložnost in mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Danes smo v prvi vrsti osredotočeni na to, da sproti plačamo igralce in da jim zagotovimo opremo.

Zdaj ste sredi bitke za golo preživetje, kaj pa bo s Telemach Olimpijo v naslednji sezoni?

Naš glavni cilj je, da po končani sezoni najdemo dodatne pokrovitelje. To je obvezno. Res je težko, saj so že nekateri dosedanji sponzorji zmanjšali svoje zneske, drugi so nas pustili na cedilu iz neznanih razlogov, če lahko tako rečem. Preprosto niso izpolnili svojih obveznosti. Konec marca bo zaključek finančnega leta, zato moramo v prvi vrsti narediti načrt za nadaljnje odplačevanje dolgov. Narediti moramo tudi novo strategijo različnih klubskih akcij, ki jih je bilo v preteklosti veliko, ko pa se je ekipa iz pisarne oklestila, so zamrle. Govorim o tematskih tekmah, prostovoljcih, krvodajalskih akcijah in podobno. Vse to nekaj stane, zato moramo jasno določiti, kaj nas zanima in kaj nam to prinaša. Nedavni tekmi v okviru Ice Festa v Sarajevu sta bili, denimo, zadetek v polno. Tako kot pred letom dni dogajanje za Bežigradom.

Boste lahko konkurenčnejši v ligi EBEL?

Današnje moštvo ima perspektivo, da bi se uvrstilo v sredino lestvice. Zagotovo pa bomo pripeljali še kakšnega tujega igralca. Druga stvar je sodelovanje z Medveščakom, kjer prav tako še lahko dobimo kakšno kakovostno okrepitev. Dolgoročna zadeva pa je spogledovanje z ligo KHL. To je naš interes, a ne z danes na jutri. To je dolgoročen projekt in pri tem bomo močno delali. Vsekakor pa bomo naredili vse, da Olimpija ne bi doživela usode Jesenic. Če propade še Olimpija, bi to bila katastrofa. Naš klub ima ne glede na slabše rezultate še vedno zelo veliko zvestih navijačev. To je izjemno in to moramo obdržati in negovati. Res je tudi, da manjkajo derbiji z Jesenicami in tudi z Medveščakom, toda ne smemo izgubiti tega, kar imamo zdaj. Olimpija je kljub vsemu klub, ki ga ljudje nosijo v srcu. Imamo zelo dobre možnosti, da preživimo.

Pa boste okrepili upravo kluba za uresničevanje teh načrtov?

V upravnem odboru nas je približno deset ljudi. Poleg naju s Sekljem je tu še moj kolega iz Telemacha, ki v prvi vrsti skrbi za marketing. V upravi sta tudi predstavnika Mestne občine Ljubljana in Hypo banke. Upravni odbor smo že nekoliko osvežili, poskušamo se sestajati čim večkrat. Vedeti je treba, da je članstvo v UO prostovoljno, veliko je odvisno od zaposlenih v klubu, to pa sta samo dva. Zato moramo za prihodnje bolje organizirati tudi to področje delovanja, čeprav terja dodatne stroške. Sekelj ne zmore vsega sam, namreč da se hkrati ubada s finančnim poslovanjem kluba, pokrovitelji, novinarji ter igralci in trenerji. Nekaj tega bremena sem že prevzela, v prihodnje pa moramo to spraviti na višjo raven.

Se dobro počutite v tem moškem, že mačističnem okolju?

Ah, tudi telekomunikacije so v domeni moških. Sicer pa mi moška športna družba ni tuja že od otroštva, saj je bil moj oče nogometni trener. Imam mlajšega in starejšega brata, toda jaz sem bila tista, ki sem očeta spremljala na vse treninge in tekme. Z njim sem bila tudi, ko je bil trener v Avstriji. Tako sem marsikaj videla in se naučila že takrat. S prevzemom funkcije predsednice Telemach Olimpije mi je bilo povsem jasno, da ljudje ne bodo množično pritekli k meni in mi peli hvalnice, ampak da bodo prisotne tudi številne kritike in vse, kar gre zraven k temu poslu.

Boste odšli na OI v Soči vsaj na hokej?

Iskreno povedano, me niti nihče ni povabil, čeprav sta v reprezentanci dva naša igralca. Saj ne, da bi bila tam na tuje stroške, ampak vsaj vljudnostno povabilo bi pa pričakovala. Drugače imam tudi službene obveznosti, tako da bi težko izpeljala vse to. Vsekakor pa našim fantom želim vse najboljše, upam, da bosta Miha Verlič in Aleš Mušič dobila čim večjo minutažo v igri.