LIGA ABA

Šef NBA-prvakov gledal Krko

Objavljeno 15. oktober 2014 20.00 | Posodobljeno 15. oktober 2014 20.06 | Piše: Drago Perko

R. C. Buford je prišel v Novo mesto iz družinskih razlogov, obiskal je svojega posvojenca.

Oče Robert Canterbury Buford in sin alexis Wangmene Foto: Drago Perko

Med košarkarski kibici na Dolenjskem je završalo – v Novo mesto je prišel prvi mož San Antonia Robert Canterbury Buford. »Kaj za božjo voljo ga je prineslo k nam?« je bilo slišati med tekmo 3. kroga lige ABA med Krko in Valjevim. »Morda gleda Malcoma Armsteada, ali pa je še eden od številnih prijateljev, ki jih ima naš trener Aleksandar Džikić v ligi NBA,« so se nadaljevala ugibanja. Nekaj jih je celo menilo, da je prvi operativec aktualnih prvakov lige NBA obiskal Novo mesto v sklopu turneje Spursov po Evropi (igrali so v Berlinu in Istanbulu), dolenjska metropola pa je na pol poti. Nekaj trenutkov brskanja po spletu je dalo odgovor – Buford je prišel na obisk k sinu.

»Alexis Wangmene, ki igra za Krko, je moj sin,« je pojasnil prvi človek San Antonia, kjer deluje od leta 1988, v minuli sezoni pa je bil imenovan za najboljšega operativca lige. Buford in njegova žena Beth sta Alexisa (danes je star 25 let in meri 201 centimeter) vzela za svojega leta 2004, ko je bilo Lexu, tako ga kličeta, 15 let. R. C. je posinovljenca spoznal leto poprej na kampu Košarka brez meja v Johannesburgu v Južnoafriški republiki. Bil je odločen, da enega od udeležencev pripelje domov. »Zakaj ne bi komu ponudili priložnosti, ki je sicer ne bi imel. O tem smo se pogovarjali doma. Iskali pa smo nekoga, ki bo podobnih let kot sin Chase (18 let). Mlajša sestra C. C. jih je imela 15,« pripoveduje Buford.

Rešil ga je Senegalec

Alexis je bil presenečen, da je Buford izbral prav njega. V ZDA je prišel decembra 2004, mesec dni poprej pa je kot član ekipe s kampa sodeloval na tekmah v Dallasu, Houstonu in San Antoniu. Za kratek čas se je že prvič ustavil pri Bufordu, potem pa se vrnil v domovino. Imel pa je to smolo, da je priletel naprej v Slonokoščeno obalo, kjer je divjala državljanska vojna. Pet dni je ždel na letališču. Nekako mu je le uspelo stopiti v stik z Bufordom, ki je nemudoma uporabil vse svoje zveze in poznanstva. Poklical je Amadouja Galla Falla. Bil je šef skavtske službe Dallasa, po rodu pa je iz Senegala. Uspelo mu je, da je Wangmene dobil začasno vizo, na varno pa je njega in še dva soigralca spravil pastor. Čez mesec dni se je Wangmene poslovil od domačih, mati Germaine (učiteljica po izobrazbi) in oče Theophile (general v kamerunski vojski) sta s težkim srcem poslala sina v svet. Mati je imela sprva slabo mnenje o Američanih, sinu pa je zabičala, naj ne pozabi na šolo. Doma je ostala tudi sestra Raissa. V ZDA je prišel na božični večer leta 2004. Glavna ovira je bil jezik, saj nihče ni znal francosko, kar je govoril in razumel Alexis. Na pomoč je priskočila Bufordova sestra, Alexis pa se je hitro naučil tudi jezik. Vmes se je vpisal na šolo, uspešno je tudi končal univerzo Texas. Vmes je redno igral košarko. Preizkusil se je pri Spursih, kjer je igral v poletni ligi, pred prihodom v Evropo pa je bil član ekipe Austin Torros v ameriški razvojni ligi. V minuli sezoni je igral za Hopse s Polzele, letos poleti se je preselil na Dolenjsko.

Hvali Raša in Bena

»On je dejansko moj oče. To je najboljše, kar se mi je zgodilo v mojem življenju,« Alexis meni o selitvi v ZDA in očetu Bufordu. »Slovenski navijači so izjemno predani in strastni, vaši igralci pa zelo dobri. Z veseljem se spominjam dni, ko sta Rašo Nesterović in Beno Udrih prispevala pomemben delež k uspehu San Antonia,« je Buford ob slovesu od Novega mesta popihal na dušo deželi, kjer se kali njegov sin. »Prijetno je tu v Novem mestu, navijači so glasni, ekipa pa dobro vodena,« je še pristavil. Verjetno je imel Buford v mislih tudi Aleksandra Džikića, ki ga je dvakrat povabil v ZDA, da vodi ekipo San Antonia v poletni ligi.

Deli s prijatelji