Samozadovoljni, brez naboja

Moskva s svojimi turističnimi znamenitostmi je za poznavalce pravi kraj za oddih. No, slovenski atleti v rusko prestolnico niso prišli predahnit po naporni sezoni, a izkupiček devetih podanikov in podanic kraljice športov je res takšen, da sklepamo, da so bili pred kraljico le preveč na kolenih. Dva finala Primoža Kozmusa in Snežane Rodić sta tokratni izkupiček, tu je še polfinale Sonje Roman, v izgovorih drugih za slabe nastope pa najdemo vse od napak pri tekih, poškodb, tehnične neizpiljenosti in tudi, za njih, neustrezne tekmovalne podlage.

Naš as v metu kladiva ni nadaljeval niza petih velikih tekmovanj, na katerih je pobral odličje. Razlogov je več. Kozmus v sezoni zdaj veliko tvega, ker je sam svoj trener, vse odmerja po svojem občutku. Na mitingih izbrano nastopa, že lani na olimpijskih igrah v Londonu in še posebno zdaj v Moskvi pa se je videlo, da tehnično pri vrtenju v krogu in izmetu ni vse izpiljeno, kot bi moralo biti. Primož bi spet potreboval pomoč trenerja Vlada Keva, s katerim je ob začasnem pokoju končal sodelovanje, ali pa tudi koga drugega iz tujine. Strokovnjak bi z objektivnimi očmi in svojim znanjem Brežičana najbolje ocenil, kako se mu bo tesala forma za velika tekmovanja in za čim več metov prek 80 metrov.

Materi samohranilki

Zanimivo je tudi, da se drugi naši atleti in atletinje z izjemo Prekmurke Romanove niso niti približali svojim najboljšim letošnjim izidom. Stvar je psihološka, z izpolnjeno normo in s potrditvijo nastopa na svetovnem prvenstvu so si nekateri tudi potrdili svoj status oziroma državno zaposlitev, zato so v mesto Kremlja prišli in nastopili preveč sproščeno ter brez pravega naboja. Tu je lahko vsem za vzor slovenski Američan Brent LaRue, ki je prejšnji teden presenetljivo končal športno pot. Na 400 m ovire je nastopal s tipično miselnostjo športnikov onkraj luže. Če nisi psihično pripravljen in osredotočen, se ti med nastopom tudi dogajajo napake, kot so se Slovencem in Slovenkam v Moskvi.

Pri metalki kladiva Barbari Špiler lahko za opravičilo vzamemo neizkušenost, maratonka Daneja Grandovec je normo odtekla že lani, zaradi poškodbe pa letos začela vaditi šele pred dobrim mesecem. Tako pripravljen na preizkušnji, dolgi 42 km in 195 metrov, ter v takšnih podnebnih razmerah pač ne gre tekmovati, zato je Grandovčeva končala na zadnjem mestu. Zanimiv primer sta tudi troskokašica Rodićeva in metalka kopja Martina Ratej. »Moram se pogovoriti s trenerjem in razčistiti pri sebi, kako naprej. Gotovo ni ovira, da sem mati samohranilka, ker sem to bila že pred leti. Takrat sta bila otroka mlajša in sem dosegala vrhunske izide, zdaj pa sta stara devet in enajst let,« je povedala Ratejeva po moskovskem izpadu v kvalifikacijah. Tudi Rodićeva je samohranilka s sedemletno hčerko Laro, z nekdanjim nogometnim reprezentantom Aleksandrom Rodićem se ločujeta. Pozimi in med sezono je pod očesom trenerja Srdjana Djordjevića odlično delala, izidi so tu. V vrhunskem športu pravo kremo pobere le elita, prebiti se v njo je mukotrpna pot, na kateri je veliko trnja. Takšnega ali drugačnega, zato pa si mnogi tudi pomagajo s prepovedanimi poživili.