Slovenski reprezentančni odbojkarji bodo septembra prihodnje leto obiskali eno ali več od naslednjih mest: Firence, Torino, Sofija, Varna, Plovdiv, Ruse. Ne, ne gre za nagradno igro kakšne turistične agencije, temveč so si izbranci Slobodana Kovača nagrado prigrabili sami. V zadnjem krogu stožiškega kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2018 so namreč s 3:1 (28:30, 26:24, 27:25, 25:20) ugnali Belgijo in bodo sploh prvič v svoji zgodovini nastopili na mundovolleyju. Tako so se evropski podprvaki na ljubljanskem obrobju po pokoritvi Gruzije, Latvije, Portugalske, Izraela in omenjene flamsko-valonske vrste prebili v novo sfero svetovne odbojke. Za finalno dejanje z Belgijo je bila dvorana v Stožicah polnejša, približno 2000 duš se je zbralo, zaradi kakovosti obeh nasprotnikov pa je bila tudi odbojka na precej višji ravni, kot je bil to običaj na drugih ljubljanskih tekmah. »Na začetku smo preveč igrali s srcem, premalo pa z glavo. To je prva stvar, ki sem jo igralcem povedal, vedel sem, da je zelo pomembna. Prvikrat se uvrstiti na svetovno prvenstvo je gotovo uspeh, po drugi strani pa le en korak. Kvalifikacije so bile super, igrali smo doma in izkoristili priložnost, zdaj pa moramo na SP pokazati vso svojo nadarjenost in kakovost. Proti Belgiji bi lahko bilo tudi bolje, z začetnim udarcem smo zelo tvegali, v prvih dveh nizih in pol smo pri tem naredili več kot dvajset napak. Ko smo doumeli, da med drugim že s tem, ko žogo samo pošljemo čez mrežo, ustvarjamo težave za njihove sprejemalce, je bilo mnogo lažje. Moramo biti bolj disciplinirani, v nekaterih trenutkih namreč nismo bili. Fenomenalno je, da smo se uvrstili na svetovno prvenstvo, smo ena najboljših ekip na svetu, na tekmovanju bo sodelovala tudi Slovenija. Torej nadaljuje se ta uspešni niz, imamo kakovost, ali jo bomo izkoristili, bomo videli korak za korakom, zdaj nas čakajo trije težki turnirji v svetovni ligi. Imamo pa dobre igralce, od nas se lahko pričakuje dobre rezultate,« je bil po prvi uspešno opravljeni nalogi zadovoljen novi selektor slovenskih odbojkarjev Slobodan Kovač, ki ga kot njegove varovance že konec tedna čaka prvi turnir svetovne lige drugega kakovostnega razreda v Južni Koreji, tekmeci pa bodo Finska, gostitelji in Češka.
V vsej veseli množici se ni moglo zgrešiti rdečelasega kapetana slovenske vrste Tineta Urnauta. »Imamo kakovostno ekipo, tudi na vsa naslednja tekmovanja, ki nas čakajo, s svetovnim prvenstvom vred, gremo z enakim pristopom kot na ta kvalifikacijski turnir. Dan za dnem, torej tekmo po tekmo. Menim, da je to edini način, po katerem lahko vsak dan daš od sebe maksimum. Ta zbranost na vsako posamično tekmo je bila ključna, da nas je v dobrem stanju pripeljala do obračuna z Belgijo, da smo ga dobili in se neposredno uvrstili na SP. Za dvoboj z Belgijo smo vedeli, da imamo zelo dober začetni udarec, in ko dobro serviramo, smo dobri tudi v bloku in v obrambi. Morda smo tekmo začeli malce preveč evforično in storili preveč napak. Tudi na treningih in pripravljalnih tekmah nam je manjkalo nekaj uigranosti, predvsem po sprejemu začetnega udarca, ko smo imeli priložnost, da zaključimo točko, tega smo si preveč želeli. Napake so nas zavrle v zaključku prvega niza, potem pa smo dobro spremenili taktiko. Z manj napakami in z bolj taktičnim začetnim udarcem smo se vrnili v igro, po drugi strani pa so Belgijci izbrali drugo taktiko. Predvsem s taktičnimi tako imenovanimi float servisi so nas poskušali spraviti v težave, v nekaterih trenutkih so nas res, a se je na koncu naša taktična rešitev izkazala za boljšo,« je analiziral Korošec.
Adrenalinska pomoč
Mitja Gasparini je proti Belgiji igral kot neustrašni starodavni korejski bojevnik, v južnokorejskem Incheon Korean Air Jumbosu si namreč tudi služi odbojkarski kruh. S 24 točkami je bil najučinkovitejši igralec dvoboja. »Zelo smo veseli, ta uvrstitev na svetovno prvenstvo pomeni veliko, ker je pač prva. Vedno bo ostala v spominu, ne le nas, temveč vseh ljubiteljev odbojke v Sloveniji. Pričakovanja smo še dodatno dvignili, tudi naš cilj je vedno višji. Imamo pa denimo še prostora za napredek v igri, namreč v tem, da hitreje prepoznamo položaj v igri. Tokrat smo potrebovali dva niza, da smo pri začetnem udarcu malce popustili in z njim ne toliko nabijali žoge. Belgijci v četrtem nizu skoraj niso imeli več nobenih rešitev. Ko sta se uredila naša servis in blok, so bili resnično brez odgovorov, ni bilo več vprašanja o zmagovalcu. Res bi morali delati velike neumnosti, da bi se nam rezultatsko približali,« je dejal Izolan. O uvodnem svetovnoligaškem turnirju v njegovi Južni Koreji pa je bil pisano nazoren: »Za zdaj še ne razmišljamo o svetovni ligi, najprej samo o potovanju tja, ki bo katastrofalno. A bomo vzdržali in tudi tam poskušali dati vse od sebe ter se uvrstiti na sklepni turnir četverice v Avstraliji.«
Tudi njegovi soigralci so žareli od sreče. »Fenomenalen dosežek, to je bila ena najbolj čustvenih tekem, kar smo jih kdaj odigrali. Morda na začetku malce preveč s srcem, a smo nato dobro ujeli ritem. Vseeno smo z začetnim udarcem storili preveč napak, vemo, da jih je bilo res ogromno. Tekma je bila tako telesno kot tudi psihično naporna. Adrenalin je na začetku zelo pomagal, na koncu je malce opešal, vendar nismo popuščali. Bilo je super igrati pred vsaj do četrt polnimi Stožicami, vzdušje je bilo fenomenalno, pred domačimi gledalci je bilo vse res nekaj posebnega,« je bil Klemen Čebulj zelo čustven zaradi uspeha, iz belgijskega tabora pa so po tekmi leteli očitki na sojenje in priznanje, da jih je uničil Mitja Gasparini.