S slovenskim znanjem medalja za Libanon

Slovenija je balinarska velesila, Libanon (še) ne. A državi sta tesno povezani prek tega v Sredozemlju tako priljubljenega športa. Za to je kriv danes 51-letni Bascir Mohamed Fatine Anton El Hariri. Možakar že več kot 30 let živi v Postojni, zato tekoče govori slovensko.

Z upokojenci

Njegova mati je Hrvatica, rojena je bila v vasi Klana, nedaleč od Ilirske Bistrice. Oče je iz libanonskega Bejruta, odraščal pa je v Milanu. Pred 30 leti ga je ljubezen pripeljala v Postojno, kjer se je ustalil. Prvič se je z balinanjem srečal pri dedu v Klani, potem pa vnovič pred tremi desetletji v Postojni. Šel je mimo balinišča, kjer so igrali upokojenci. Prosil jih je, ali lahko vrže dve krogli. Najprej je zagnal balin. Hitro so videli, da nekaj zna. V svoje vrste so ga sprejeli v Športnem parku Postojna, ki velja za enega najstarejših klubov, in tu se je učil ter treniral. Danes je član hrvaškega drugoligaša Sveti Rok Klana.

Ni denarja

Tekmovalno pot je začel 2011., ko so v Libanonu ustanovili balinarsko zvezo. Njegovi rojaki so kmalu izvedeli zanj. Povabili so ga, naj zastopa njihove barve. To je storil, a je hitro spoznal, da za ta šport v tej državi ni denarja. Iz svojega žepa si plačuje poti na turnirje in prvenstva, poplačal pa je tudi 200 evrov dolga, ki ga je imela libanonska zveza do mednarodne svetovne zveze. Libanoncem je še predlagal, da bi prišel k njim in učil mlade, a za to prav tako ni denarja. Zdaj potiho upa, da bodo znali šefi v Libanonu unovčiti njegovo medaljo. Na pred dnevi končanem svetovnem prvenstvu na Reki je namreč zasedel tretje mesto v preciznem izbijanju. V Libanonu je bolj kot balinanje priljubljena igra petanka.

»Rad imam balinanje, ker ima nekaj primarnega. Bral sem, da so ga Feničani prinesli na našo celino in Libanonci so njihovi potomci. Z mojo prvo medaljo za to državo se je torej zaprl starodavni in zgodovinski krog,« pravi sogovornik, ki si danes s tem športom služi kruh. Prodaja krogle priznane znamke La Boule d'Or, komplet stane okoli 200 evrov. Igralcem služijo tri, štiri leta. Z njimi balinajo tudi legenda postojnskega športa Jože Požar ter nekdanja asa Damian Sofronievski in Grega Sever.

Kali dušo in telo

»Balinanje je šport, ki te kali, ker se navadiš, da je treba znati v življenju tudi izgubljati, da bi nekoč lahko zmagal. Uri značaj, pomaga kaliti spretnost, preciznost, tek, vzdržljivost, koordinacijo, koncentracijo, timskega duha, samoobvladovanje in ferplej! To so vrline, ki bi ogromno pomagale naši mladini, ki se poneumlja in telesno samouničuje s sedenjem pred računalnikom in igranjem butastih igric,« sklene sogovornik.