STRAŽA, LJUBLJANA – Organizacija evropskih prvenstev ni mačji kašelj, tudi minus se lahko pridela. Ali pa organizatorji državo nahecajo, da priskrbi denar za drage igre, ki ne dajo rezultatov. Sredstva so zagotovljena, prvenstvo je finančno pokrito, pa se pohvalijo v Straži na Dolenjskem, ki je pripravila evropsko prvenstvo v raftanju. Zbrali so okoli 120.000 evrov, da so v Straži in v Ljubljani gostili najboljše, kar premore stara celina.
Več kot 100 prostovoljcev
»Prvenstva ne bi bilo brez domačih društev, ki so se aktivirala v teh dneh. Na voljo smo imeli kar 100 prostovoljcev. V sredo smo jih povabili, jim rekli hvala lepa, jim podarili majico pa še pogostili smo jih,« direktor prvenstva Andrej Petkovič ni pozabil vseh, ki so pomagali, da je Slovenija dobila izjemne pohvale za organizacijo. »Ni nam bilo lahko. Reka Krka je poplavila, trening ni bil mogoč, del kampa za nastanitev ekip pa pod vodo,« Petkovič o skrbeh, ki mu niso dale spati. Pa se je narava umirila in postala prizanesljivejša do domačinov in tuje konkurence, ki je prišla po kolajne na Krko.
Precej cvička je steklo, nihče ni bil lačen, vsi so spali na suhem. »Ponosni smo, ker so udeleženci odhajali zadovoljni,« še pristavi Petkovič, svoj čas tudi uspešen tekmovalec. Popolnega gostoljubja pa na Dolenjskem ni bilo. Rafting je šport, kjer se zbirajo medalje, štejejo sekunde. Tu pa milosti ni bilo. Slovenija je zbirala kolajne kot za stavo, v konkurenci članov in zasedbe do 23 let so Slovenci od mogočih 10 zlatih pobrali kar sedem kolajn! V raftarskih krogih je najbolj čislan naslov v skupni konkurenci. Tega Stražani še niso imeli. A le do letos, ko so se pod največji klubski uspeh podpisali Jan Petkovič, Jan Avsenik, Peter Vugrinec in Marko Mihelič, rezervni član pa je bil Miha Mazovec. Pod uspehe slovenskih čolnov se je podpisal domači trener, Novomeščan Borut Retelj, ki s straškimi raftarji sodeluje od leta 2010. »Ti rezultati so plod trdega in načrtnega dela,« trdi danes 46-letni Retelj, ki prizna, da so na tem prvenstvu nekatere stvari preprosto sedle na pravo mesto.
Bobri po 17 letih V raftarskih krogih vlada navdušenje, ker so se vnovič reaktivirali legendarni bobri, ki so prišli na vodo prvič po 17 letih. Izkazali so se – v sprintu so zmagali, v dvobojevanju in slalomu so bili drugi, v spustu pa zlati, to je bilo v končnem seštevku dovolj za srebro v veteranski konkurenci. |
Zmagovalna kombinacija
»Poleg dobre fizične priprave je pomemben ekipni duh. Nisem le atletski trener, ampak poskrbim tudi za psihološko pripravo,« opiše svoje obveznosti v klubu (in reprezentanci). Naši tekmovalci so bili pod velikim pritiskom, saj je tekmovanje potekalo doma. Tudi za to je imel Retelj rešitev. Progo so si dobro ogledali, narisali, vse pa ponovili v vizualizaciji pred startom.
»Pred prvenstvom je bilo bistveno, da smo dobro tempirali formo in bili spočiti,« nadaljuje Retelj, ki večino treninga z raftarji opravi brez vode in čolnov. Tekme in nastope spremlja s starta. Tam je pozoren, da njegovih varovancev nič ne zmoti, poskrbi pa za močno in kakovostno ogrevanje. Kljub vsem uspehom mu motivacije za nadaljnje delo ne manjka. Zdrava kmečka pamet pa tudi ve, da ne menjaš konja, ki zmaguje.
