MOSKVA – Prestrogo sojenje je onemogočilo zmago ruski rokometni reprezentanci v boju s Slovenijo za polfinale svetovnega prvenstva, je za športni portal ruske tiskovne agencije Ria Novosti, Rsport, danes dejal nekdanji ruski rokometaš Oleg Hodkov. Sodniki so kritike deležni tudi zaradi domnevno omogočenega daljšega posedovanja žoge Slovencev na koncu tekme.
Neupravičene izključitve?
Kot je dejal rokometni olimpijski prvak iz leta 2000 Oleg Hodkov, so nemški sodniki v sredini četrtfinalni tekmi svetovnega rokometnega prvenstva sodili nepravično, ko so v prvih minutah drugega polčasa izključili kapetana ruske ekipe Sergeja Harboka. Udarec po njegovih besedah ni bil nameren in bi mu lahko prisodili dve minuti kazni, ne pa kar rdeči karton. Tudi rdeči karton Mihailu Čipurinu po njegovem mnenju ni bil nujen. Nemške sodnike bi moralo biti sram, je še povedal ter dodal, da je z igro ruske reprezentance zadovoljen, saj se ekipa že pet let ni uvrstila med najboljših osem.
Da bi morali sodniki pojasniti svoje sojenje, menijo pri ruskem spletnem športnem portalu Šport ekspress. Kot so zapisali, so sodniki prav na koncu tekme pomagali Slovencem, saj so jim dovolili imeti žogo več kot minuto. Zadrževanje igre je bilo očitno, so prepričani tudi pri časniku Gazeta, kjer so še mnenja, da je bilo ruski rokometni ekipi očitno usojeno doživeti enako usodo, kot so jo njihovi nogometni kolegi novembra 2009 v Mariboru.
Slovenija daje poudarek kolektivni igri, ne pa posameznikom
Sicer pa je Šport ekspress za slovenske rokometaše zapisal, da so s šestimi zmagami v skupini C v Španiji uprizorili pravo senzacijo, pri čemer so za sabo pustili tudi najmočnejše Poljake in Srbe.
Šest zaporednih zmag slovenske rokometne reprezentance na tem svetovnem prvenstvu je izpostavil tudi časnik Gazeta. Po besedah olimpijskega prvaka iz leta 1992 Olega Kisiljova, je Slovenija tipičen predstavnik balkanskega rokometa, ki pa v primerjavi s svojimi sosedami daje poudarek kolektivni igri, ne pa posameznikom, čeprav ima v svojih vrstah nekaj močnih igralcev, kot so Uroš Zorman, Vid Kavtičnik in Dragan Gajič.
