ATLETINJA

Romanova gre v Moskvo po denar za prihodnost

Objavljeno 17. julij 2013 10.15 | Posodobljeno 17. julij 2013 10.15 | Piše: Marko Uršič

Prekmurska atletinja si želi na svetovnem prvenstvu v Rusiji zagotoviti nadaljevanje kariere.

Sonja Roman (v svetlomodrem dresu) se želi prebiti skozi sito najboljših svetovnih srednjeprogašic. Foto: Matej Družnik

Medtem ko se na visokih planotah in v redkejšem zraku Vzhodne Afrike rojevajo novi in novi kenijski in etiopski tekaški zvezdniki, se da na srednje proge in v gostejšem zraku kakovostno teči tudi na ravnici. Prekmurje in ravno zelenilo sta sicer primernejša za nogomet in hokej na travi, a tudi kraljica športov ima tam svoje mesto. Sonja Roman je pred dnevi v belgijskem Heusden-Zolderju na kilometer in pol kot osmouvrščena postavila čas 4:07,32 in si s tem pritekla vizum za avgustovsko svetovno prvenstvo v Moskvi. 34-letnica je izkušena tekmovalka z velikih prvenstev in olimpijskih iger, leta 2009 pa je, denimo, na dvoranskem EP v Torinu osvojila bronasto odličje na 1500 m.

Iskala je pravi tek

Za vsakega atleta je seveda s športnega in finančnega vidika najpomembneje to, da si zagotovi nastop na največjem tekmovanju sezone. »Da, tako. V bistvu je to del pogodbe z Atletsko zvezo Slovenije. Pomembno je za nas športnike, ki smo na takšni ravni, saj moramo od tega še nekako živeti, predvsem pa tudi glede zaposlitve v športni enoti Slovenske vojske,« je začela srednjeprogašica iz Hodoša. Ste to sezono imeli občutek, da se na enem tekmovanju mora odpreti in da boste odtekli to normo? »V bistvu sem sezono začela težavno, nikakor nisem znala sestaviti pravega teka. Po navadi sem že hitro imela normo, tako da je bil pritisk še toliko večji. Vedela pa sem, da se s tem treningom na pravi tekmi, kjer bo konkurenca, to mora pokazati,« je nadaljevala. Je v načinu treninga pred in med sezono kaj spreminjala? »V bistvu smo spreminjali toliko, kolikor smo bili prisiljeni. Predvsem pozimi sem imela nemalo zdravstvenih težav, ne poškodb, bili so različni prehladi. Zima morda ni bila tako oddelana, kot smo je bili vajeni v preteklih letih. Drugače pa so priprave potekale po ustaljenem ritmu in načrtu.«

Etiopska Švedinja v ospredju

Kakšen pa je cilj na svetovnem prvenstvu? »Vsekakor si želim uvrstitve v naslednje kroge. To pomeni vse, kar je treba narediti za to, potem pa se bo tam že pokazalo. Najboljša uvrstitev bi finančno prinesla tudi prednosti za prihodnje leto, kar pomeni, da bi lahko nadaljevala in o karieri razmišljala naprej,« je še navrgla Romanova, polfinalistka s svetovnih prvenstev v Osaki leta 2007 in Berlinu 2009. Bi lahko napovedala, katere tekačice bodo v najožjem krogu za odličja ali osvojile žlahtne kovine v Moskvi? »Menim, da je to leto za prvo mesto daleč spredaj novopečena Švedinja Abeba Aregawi, ki je lani tekla še za Etiopijo. Z lahkoto zmaguje vse mitinge za diamantno ligo, menim, da je, če se ji slučajno ne zalomi, ena glavnih favoritinj za prvo mesto. Rusinje so denimo vedno nepredvidljive, vedno so dobre, vedno se najde kakšna garnitura dobrih. Predvsem pa je za njih prvenstvo na domačih tleh in se bodo za še toliko bolje pripravile. Vsekakor bodo eno izmed pomembnih vlog igrale tudi Rusinje,« je na koncu pogovor prijazno sklenila prekmurska atletinja, ki je s 4:02,13, doseženim leta 2009 v Rimu, tudi državna rekorderka na poldrugi kilometer dolgi razdalji.

Deli s prijatelji