Reprezentanca še nima dresov

LJUBLJANA – Denar je sveta vladar. To na svoji koži pogosto čutijo tudi slovenski športniki, ki pa znajo s srčnostjo stopiti prednost nesramno bogate konkurence. A povsem brez ficka ne gre, od ljubezni in obljub se ne da dolgo živeti in delati. »Odhajamo na evropsko prvenstvo, bivanje smo si plačali sami, prav tako prijavo (2100 evrov), zdaj pa zbiramo denar za nakup dresov,« pove Žiga Koščak, član slovenske reprezentance v lacrossu. Do dresov, ekipa šteje 18 fantov, vsak pa potrebuje dva, bi radi s pomočjo spletne platforme Make a Champ, kjer športniki pogosto zbirajo sredstva za svoje projekte. Do danes so od načrtovanih 3500 evrov zbrali že 1200, zbiranje donacij pa traja 10 dni. Več o tem najdete na spletnem naslovu: https://makeachamp.com/slovenialacrosse. »Vsak evro nam prav pride, hvaležni smo,« doda Žiga.

Začeli Indijanci

Gremo po vrsti: lacrosse je moštvena igra, ki izvira iz Severne Amerike, pionirji tega športa so Indijanci. Z njo so reševali spore in blažili napetost. V sodobni različici je v polju po devet igralcev v vsaki ekipi (igrajo ga tudi ženske), v vratih, ki so široka in visoka 180 centimetrov, pa stoji vratar. Igra se na igrišču nogometnih dimenzij (torej 100 krat 50 metrov). Vsak tekmovalec ima poleg zaščitne opreme obute kopačke, v rokah pa palico z mrežico. Stane okoli 60 evrov, po navadi je iz lesa ali aluminija. Napadalci in igralci sredine (po nogometno kar vezisti) imajo krajše, obramba večje in vratar daljše. S palico lahko tekmovalci žogico lovijo, pokrijejo, nosijo in z njo streljajo proti vratom. Prav tako lahko s palico nasprotnika udarijo od pasu do ramen, cilj pa je seveda izbiti žogico. Tekma traja 80 minut, razdeljena je na štiri četrtine. Zmaga zasedba, ki zabije več golov.

V Sloveniji uspešno deluje ljubljanska Olimpija, ki združuje okoli dvajset privržencev te igre. »Radi bi, da bi se prebudila tudi večja slovenska mesta, predvsem Maribor in Kranj,« se nadeja Žiga, saj bi bilo potem lažje sestaviti reprezentanco, ki jo danes sestavlja Olimpija. Precej več sreče so imeli pri opremi Hrvati in Srbi, ki so od rojakov, ki bivajo v ZDA, dobili precej rabljene opreme, ki jim koristi pri razvoju klubov. »Tudi mi smo pripravljeni pomagati novim sredinam, tudi nekaj opreme je na voljo,« poudari naš sogovornik. Zaradi kadrovske podhranjenosti pri sestavi državnih selekcij ne gre brez okrepitev, vsaka reprezentanca ima lahko po štiri naturalizirane igralce. V dresu Slovenije bodo tako zaigrali dva Kanadčana in en Nemec s slovenskimi koreninami, upali pa so tudi na pomoč Kanadčana, ki igra v profesionalni ligi NLL, a je moral zavoljo obveznosti ostati na drugi strani velike luže. Želeli so tudi kanadskega trenerja, a imajo premalo denarja, da bi ga plačali. Verjamejo, da bo čez dve leti, ko bo na sporedu svetovno prvenstvo, dosti lažje dobiti pomoč sponzorjev. Tudi zaradi dobrih rezultatov, ki jih dosegajo Ljubljančani. V avstrijskem prvenstvu Olimpija trenutno zaseda 2. mesto, pred slabim mesecem pa so postali prvaki centralnoevropske lige. Vse skupaj je dobra popotnica za Madžarsko.

Zlata sredina

Evropsko prvenstvo, igralo bo 24 ekip, bo gostila Budimpešta. Tja bo odpotovala 18-članska reprezentanca Slovenije, ki se bo v predtekmovanju merila s Švedsko, Izraelom, Bolgarijo, Švico in Bolgarijo. Švedi in Izraelci so favoriti. Naslov prvaka bo branila Anglija. »Upamo na zlato sredino,« razkrijejo v naši zasedbi svoje apetite. Poleg Angležev se bodo za vrh borili tudi Švedi in Izraelci. Prav pri zadnjih nikoli ne veš, koliko fantov, ki študirajo na ameriških univerzah, bodo pripeljali. Nekega dne si česa podobnega želijo tudi Slovenci. Zdaj pa bi radi najprej zbrali denar za drese in opozorili nase. Ne le na spletu, ampak tudi na igrišču.