SVETOVNO PRVENSTVO

Ravenčan brez žene treniral za kolajno

Objavljeno 25. julij 2013 09.16 | Posodobljeno 24. julij 2013 21.44 | Piše: Marko Uršič

Damir Dugonjić je največji adut dvočlanske slovenske reprezentance za plavalno SP.

Damir Dugonjić bo v Barceloni lovil predvsem finale na najkrajši prsni razdalji. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Plavalce in plavalke v poolimpijski sezoni od nedelje čaka svetovno prvenstvo. Tisti, ki kot delfini drsijo v vodnem kraljestvu 50-metrskega bazena, se bodo za odličja bojevali v Barceloni, Slovenija pa ima za to priložnost mini odpravo: Ravenčana Damirja Dugonjića in Tjašo Oder.

Dugonjić bo adut v prsnih disciplinah, pred katalonskim skokom v bazen pa je svojo pripravljenost uokviril v naslednjih besedah: »Zelo dobro sem se pripravljal vse od januarja naprej po svetovnem prvenstvu v malih bazenih. Ker sem že bil kvalificiran za Barcelono, je šlo brez težav, ni bilo nobenih poškodb, niti nisem zbolel. Bilo je tudi veliko dobrih pripravljalnih tekem, tako da sem maksimalno pripravljen.« Kakšna pa sta cilja na obeh krajših razdaljah prsnega plavanja? »Na 100 m prsno plavam že v nedeljo; cilj se je uvrstiti v popoldanski polfinale. Lani mi je na olimpijskih igrah za to zmanjkalo malo, bil sem osemnajsti, šestnajst pa jih je šlo naprej. Računam, da bo treba plavati približno tako kot lani na olimpijskih igrah, za polfinale je to 1:00,5. Lani sem najbolje plaval 1:00,6, tako da gre za desetinko, to bo vse zelo blizu. Zjutraj bo treba v predtekmovanju zelo dobro nastopiti. Na 50 m pa definitivno ciljam na finale, imam dobre možnosti, da se bom boril za medalje. Da bi mi uspelo, moram plavati brez napak. Start v finalu mora biti res izjemen, da bi se lahko boril za medalje, kar pa mi lahko uspe, definitivno.«

Kako pa je zadovoljen s kombiniranjem treninga doma in v ZDA? Kako se to praktično obnese? »Zadovoljen sem. Veliko lažje bi bilo, če bi ostal v Ameriki, tam imam ženo. Je malce težko, ampak če mi letos uspe zelo dobro plavati, bi se lahko tudi za nadaljnjih nekaj let odločil, da bi še vedno kombiniral. Za zdaj šteje rezultat in potem bi se lahko predal le plavanju. Če hočeš plavati izjemno, moraš veliko potovati, trenirati tudi v tujini. Za zdaj je še luštno, če bom na SP plaval zelo dobro, potem bo ta način ostal, drugače pa se bom moral odločiti le za ZDA,« je končal dvometraš, ki še nima odličja s SP v velikih bazenih, je pa evropski prvak na 50 m prsno iz lanskega leta.

Sreča in 
psihološki pritisk

Tudi njegov trener Matija Medvešek je imel ob robu barcelonskega tekmovanja seveda kaj dodati: »Damir je treninge tukaj kombiniral s tistimi v Ameriki, na dveh dobrih tritedenskih pripravah je bil tam. Vse je normalno potekalo, saj sva tudi navajena drug na drugega, vseskozi ga treniram, ni neke znanosti. Delala sva v redu, zdaj pa da vidimo, kako in kaj. Je malce več delal, tako da se bi moralo zdaj to poznati tudi na 100 m prsno.« Kako je trener za SP zastavil cilje na 50 in 100 m? »Pri petdesetki bo moral iti od začetka v boj s tekmeci, hiter je dovolj, odpravil je napake, zdaj pa je od sreče odvisno, kaj bo prinesel končni rezultat. Odvisno od sreče in psihološkega pritiska. Za zdaj še ni pokazal tiste ravni, razen v 25-metrskih bazenih, tam je suveren. Drugače pa v velikih bazenih še ni pokazal neke psihične stabilnosti, da bi ravno fenomenalno tekmoval. Na stotko bi, če sva kaj natrenirala, moral prilesti vsaj do polfinala. Težava je, da je stotica že kar prvega dne in da je treba plavati zjutraj. V bistvu mu je jasno, da se zjutraj ne more varčevati oziroma čakati, kaj bo, da bo sproščeno plaval, na kar je njegova glava pripravljena. Da zjutraj plava sproščeno, popoldne pa bo pokazal svoje. Popoldneva ne bo videl, če ne bo zjutraj pravi,« je sklenil Medvešek.

Deli s prijatelji