ZÜRICH – Na evropskem atletskem prvenstvu v Zürichu se dogaja! A ne v slovenskem taboru. Favoritinja za odličje v metu kopja Martina Ratej je ostala praznih rok (bila je šesta z izidom 61,58), skakalka s palico Tina Šutej pa je bila finalno 10. s 435 preskočenimi centimetri. »Sploh ne vem, kaj se je dogajalo. To je moj največji poraz v karieri, saj sem bila v igri za medalje in ta je bila zaradi odsotnosti treh vrhunskih tekmovalk še bolj dosegljiva. Pa tudi zaradi razpleta in daljav, ko niso bile kaj posebnega. V preveliki želji sem pregorela. Poskušala sem spreminjati zalet, vendar nisem imela pravega pospeška. Trener Andrej Hajnšek mi je dejal, naj skrajšam korake in naredim hitrejši izmet. Tega nisem zmogla, sesula sem se,« je bila Ratejeva vidno razočarana, po zadnjem metu pa se je v obupu tudi prijela za glavo. »Šesto ali četrto mesto, to je vseeno glede na letošnjo sezono, ko sem na vsaki tekmi vrgla čez 64 m. To je to, poraz. Na ogrevanju sem se dobro počutila in metala približno 60 m. Menila sem, da bo šlo v prvem metu okrog 63 m. Potem pa je bilo le 58 m. To me sicer ni zlomilo, vendar ni bilo prave energije za daljše mete. Čutila sem sicer, da se prebujam, vendar to ni bilo dovolj. O kolajni sicer nisem na glas govorila, poskušala sem se izogniti pritisku, vendar mi ni uspelo. Vse letošnje dosežke in denarne nagrade bi zamenjala za medalje, ki se delijo le enkrat na leto. Poleg tega se mi ni uspelo uvrstiti v reprezentanco Evrope za celinski pokal. Ostajata mi še dve tekmi diamantne lige, poskušala se bom motivirati in še kaj pokazati v tej sezoni,« je oceno dopolnila najboljša slovenska kopjašica.
Zasijal je kolega Ratejeve v metu kopja Matija Kranjc, ki se je v kvalifikacijah z državnim rekordom in 80,46 vrženega centimetra uvrstil v jutrišnji finale. Že danes pa bo v krog meta kladiva za finale odšel Primož Kozmus in Sloveniji poskušal privreči odličje s tega EP in svoje prvo starocelinsko.
Francoski incidenti
Francoz Mahiedine Mekhissi-Benabbad je v teku na 3000 m z zaprekami še tretjič zapored postal evropski prvak, a so ga pozneje diskvalificirali. V ciljni ravnini je srednjeprogaš alžirskega rodu namreč slekel francoski dres, z njim v zobeh preskočil zadnjo zapreko in golopas z majico v roki pretekel ciljno ravnino. To je bilo očitno kršenje pravila, da mora tekmovalec v polni opremi in z razločno vidno startno številko končati preizkušnjo, zato so alžirskemu Francozu, znan je po svojih incidentih po koncu tekov, odvzeli najžlahtnejše odličje. Najprej je sicer dobil le rumeni karton, po pritožbi španske ekipe pa so ga izločili. »Od veselja sem si slekel majico. To ni bilo arogantno dejanje. Oprostite, le razmišljam sem o tem, da bi zmago proslavil kot kak nogometaš. To ni bil izraz nespoštovanja proti drugim tekačem,« je vročekrvni Mahiedine zapisal na facebook. Zlato je po novem odnesel njegov francoski prijatelj Yoann Kowal, Poljak Krystian Zalewski je srebrn, po pritožbi pa je bron odnesel Španec Angel Mullera. Bernard Amsalem, predsednik francoske atletske zveze, je tekačevo dejanje opisal kot nesprejemljivo in Mekhissi-Benabbada kot impulzivnega. Na EP v Barceloni leta 2010 in dve leti pozneje v Helsinkih je po zmagah odrinil maskoto. Po teku na 1500 na mitingu diamantne lige v Monaku leta 2011 se je stepel z legendarnim Mehdijem Baalo, dobil pogojno kazen od francoske zveze, plačati je moral 1500 evrov in opraviti 50 ur družbenokoristnega dela. Mekhissi-Benabbad je alžirskega rodu, Alžirija je bila nekoč del kolonialnega francoskega imperija, in slečenje majice galskih petelinov gotovo ni bila poteza, ki bi navdušila domoljubne francoske množice. Nad njo so se zgražali celo francoski novinarji v Zürichu!
Škandalozni francoski večer je zaključil finale na 110 m z ovirami. Veliki favorit Pascal Martinot-Lagarde je po serijskem podiranju ovir ostal le na četrtem mestu in brez kolajne, po diskvalifikaciji tretjega, njegovega rojaka Dimitrija Bascouja, tekel je tudi po sosednji progi, pa je le dobil žlahtno nagrado. »Prišel sem po zlato, ni ga, nočem pa nobene druge kolajne. Moj bron bom dal Bascouju,« je po vsem direndaju menil Martinot-Lagarde.
