Košarkarska sezona je pred vrati, ekipe nabirajo na turnirjih, da med sezono ne bi bilo porazov in razočaranj, ki jih prinaša šport. Košarkarji Olimpije so bili malodane nesporni gospodarji slovenske scene do leta 2006, potem pa se je ustavilo – v zadnjih šestih sezonah so se okitili z dvema naslovoma prvaka, enkrat so se veselili v domžalskem Heliosu (2006/07), kar trikrat v novomeški Krki (2010, 2011, 2012), ki je prevzela primat. »Glavni cilj je jasen – hočemo vrniti naslov prvaka v Ljubljano,« je bil pred dnevi jasen novi ljubljanski zvezdnik Klemen Prepelič, medtem ko novinca v dresu Krke Jurica Golemac in Domen Lorbek po mesecu dni družno ugotavljata: »Krka je zdrava sredina.«
Proti likvidaciji
Tudi Dolenjci so imeli v svoji zgodovini vzpone in padce. Po igranju v evroligi (v sezoni 2003/04) je nastal kolaps v klubu, maja 2005 pa so celo odločali, da bi klub likvidirali. Nabralo se je za okoli 240 tisočakov minusa. Predlog ni bil potrjen, mesec dni zatem so za začasnega predsednika imenovali Marjana Erpeta, ki je jeseni 2005 dobil redni mandat, na septembrski skupščini leta 2005 pa je v klub prišel tudi sedanji predsednik Brane Kastelec. Dolenjci so se nemudoma lotili sanacije. »Pri takih zadevah je najslabše, da zadeve prelagaš. Na srečo smo hitro dosegli dogovor z nekaj sponzorji, ki so bili pripravljeni stati ob strani dobremu programu,« se teh dni spominja Erpe. Vse do leta 2010 je iz omare padlo še nekaj okostnjakov, ki jih je bilo treba sanirati. Klubu ob strani stoji tovarna zdravil Krka (ter preostali sponzorji), kjer se zavedajo, do kod lahko seže proračun kluba. Novomeščani imajo finančno urejen klub, v tej sezoni je za prvo ekipo na voljo 800.000 evrov.
Mijanovič jih
je vrnil v regijo
Po izpadu iz lige ABA (v sezoni 2003/04) so se Dolenjci v regijo vrnili v sezoni 2007/08, ko je zasedbo vodil Rade Mijanovič. Vmes je klub ostal pri življenju zavoljo nekaj entuziastov, trenerja Predraga Milovića, ki je stavil na domače fante, v tem času pa se je rodila tudi navijaška skupina Kelti. Mijanović je prišel v Novo mesto poleti 2007, po letu dni ga je nasledil Ivan Sunara, poleti 2009 pa je v Novo mesto prišel v Olimpiji odpisani Aleksandar Džikić. »Vedeli smo, da je Džikić dober trener, ki pa potrebuje klub, ki mu je kos, predvsem pa potrebuje mir in podporo,« je pojasnil Erpe.
Džikićevo obdobje
Srbski trener je bil s Krko dvakrat državni prvak, leta 2011 je segel še po pokalu evropskega izziva (eurochallenge). V sezoni 2009/10 je Džikića le malo delilo od slovesa. V polfinalu pokala Spar je Olimpija kar z 62 : 33 deklasirala Krko. Po navadi bi menjali trenerja, v Krki so predsednika, Erpe je odstopil kar sam. »Verjamem, da bo moj odstop pognal tiste sile v klubu in okoli njega, ki bodo s svojim pozitivnim delovanjem prinesle premik v smer doseganja pričakovanih rezultatov. Iz vsega srca si želim, da Krka doseže zastavljeni tekmovalni cilj, ki smo si ga zadali pred začetkom tekoče tekmovalne sezone,« je dejal Erpe marca 2010, predsednik pa je postal Brane Kastelec. »Boljše ne bi moglo biti,« danes nazaj gleda Erpe, ki se je zavestno odločil za ta korak, čeprav bi bilo lažje menjati trenerja. »Vedel sem, da delajo dobro, a da je šok potreben. Zadeli smo.« Tako je bilo tudi letos pozimi, ko je ekipa pod vodstvom trenerja Aleksandra Sekuliča nizala poraz za porazom. »Morali smo biti potrpežljivi, na koncu se nam je spet izšlo,« je bil že tretjega zaporednega, skupaj pa petega naslova vesel Erpe.
Potrpežljivosti in finančna stabilnost
Finančni stabilnosti in potrpežljivosti s trenerji so v Novem mestu pred tremi leti dodali še dve komponenti: vzgojo in selekcioniranje igralcev. »Krka ni le dolenjski, ampak slovenski klub,« doda Erpe. Prvi je na Dolenjsko iz ljubljanskih Parkljev prišel Edo Murić, potem je Krka dobila z Olimpijo pravo vojno za Zorana Dragića, v Novem mestu je končal mladi reprezentant Matej Rojc, letos so dodali mladega reprezentanta Marka Pajića ter nadarjenega Nejca Zupana ter visokoraslega Primorca Tomaža Bolčino, v Novo mesto iz Olimpije pa je prišel po dokazovanje in priložnost Erjon Kastrati. »Vsako leto moramo iz mladih vrst dobiti enega ali dva mlada igralca za prvi tim,« razkrijejo strateško usmeritev v državnem prvaku.
Vrniti zmaje med žive
Pa Olimpija? Breme in dolgovi preteklosti ji ne dajo dihati s polnimi pljuči, zato si lahko ljubitelji košarke le želijo, da se uresničijo smele napovedi sedanjega vodstva, da klub spravi na zeleno vejo. To so v preteklih letih poizkušali mnogi.
Poleti 2005 je v klub prišla agencija Modul Group, katere ideja je novembra 2005 neslavno propadla. Od 2006 pa do danes je imela Olimpija šest direktorjev (Gregor Fric, Matjaž Tavčar, Janez Rajgelj (dvakrat), Igor Dolenc, Slobodan Subotić, Matevž Zupančič – v.d. dolžnosti) ter štiri predsednike (Dag Kralj, Jure Jež, Dušan Mitič ter Jani Möderdorfer) ter 11 trenerjev prve ekipe (Sašo Filipovski (dvakrat), Pino Grdović, Denis Bajramović, Zmago Sagadin, Tomo Mahorič, Gašper Okorn, Memi Bečirovič, Aleksandar Džikić, Gašper Potočnik, Jure Zdovc, Miro Alilović).