BUDIMPEŠTA – Rok Drakšič je na evropskem prvenstvu v Budimpešti osvojil naslov evropskega prvaka. Na prvenstvu stare celine je prvič nastopil v kategoriji do 73 kilogramov in ugnal vse nasprotnike. V prvih treh borbah je bil boljši predčasno z iponom, v polfinalu in finalu je tekmeca ugnal z odlično taktiko.
Skoval je dobro taktiko
Šestindvajsetletni Drakšič je že vrsto let gonilna sila slovenskega moškega juda. Potem ko se je pred leti po zaslugi Aljaža Sedeja s kolajno na evropskem prvenstvu v Tbilisiju 2009 odprlo tudi fantom, je vajeti v svoje roke vzel Drakšič in naslednje leto (2010) na Dunaju posegel po bronu v kategoriji do 66 kilogramov, kamor je takrat prav tako presedlal iz nižje kategorije do 60 kilogramov.
Celjski judoist je bil uspešen tudi lani v Čeljabinsku, znova je osvojil bron. Tokrat je v madžarski prestolnici postal evropski prvak. »Osvojiti kolajno na evropskem prvenstvu je nekaj izjemnega, postati evropski prvak ...« so bile prve besede slovenskega šampiona po osvojeni zlati kolajni.
»Poslušal sem nasvete trenerja, skovala sva dobro taktiko in tako lahko zmagaš. Trener ti ob blazini lahko zelo pomaga, pove, kdaj je treba stisniti, ko ti upade koncentracija, da lahko nadaljuješ. To prvenstvo zame ni bilo nič posebnega, vzel sem ga kot vsako drugo tekmo. Z vsako zmago sem pridobival samozavest, nam je v naravi, da poskušamo iti do konca. Vse tri nasprotnike sem bržkone presenetil, vedel sem, s kakim načinom jih lahko premagam. Če bi izgubil prelomno tretjo borbo pred polfinalom, bi se težko vrnil v boj za kolajne. Na blazino sem šel, da se dokažem, sproščeno in brez pritiska,« je dejal Drakšič.
Pri vsaki borbi je šel na zmago
Na začetku leta je dokončno zamenjal kategorijo, zdaj se bori med tekmovalci do 73 kilogramov. »Dobro mi gre. Čeprav sam pri sebi nisem bil prepričan, da mi bo uspelo, pa se je izteklo odlično. Postopoma sem se prilagajal na težje nasprotnike, že prej sva se s trenerjem dogovarjala, da bi poskusil v višji kategoriji. Novembra mi je to na tekmi na Kitajskem dobro uspelo, januarja še nismo bili prepričani, a ko sem bil potem v Düsseldorfu tretji, je odločitev padla. Prej sem moral pred tekmami zbijati šest do sedem kilogramov in nisem imel tiste svežine, zdaj je lažje. Konkurenca je tako in tako povsod. Najti moraš svojo kategorijo, ki ti odgovarja. S to tekmo sem dokazal, da mi 73 leži. Moja največja prednost je za zdaj, da me tekmeci ne poznajo, morda me je kdo celo podcenjeval. Sam sem šel vsako borbo na zmago in se dokazal,« je dejal Drakšič.
Zaposlen je v policiji, kar mu vsaj malo olajša vsakodnevne treninge in pripravo na največja tekmovanja. Poleg tega pomaga tudi na domači kmetiji. »Vse je podrejeno judu. Doma pomagam kolikor lahko, sicer pa veliko prostega časa niti nimam. Zdaj se bo treba malo umiriti in potem narediti načrt za naprej. Visoke cilje imam tudi za avgustovsko evropsko prvenstvo v Braziliji,« je dejal judoist iz Griž.
Njegovi dnevi med pripravami so si precej podobni. Zgodnje vstajanje, nato pa treningi, obroki in nekaj počitka vse do večera. In naslednji dan znova. »Lahko opišem naš dan med pripravami na Rogli. Vstajali smo ob 6.30 zjutraj, naredili footing, lažje ogrevanje, nato zajtrk in slaba ura počitka, umirjanja. Zatem je sledil dvourni trening, od koder smo šli takoj na kosilo. Po počitku je sledil vnovični trening in večerja ter spanje. In tako je bilo ves teden,« je še povedal Drakšič, ki se je na nasprotnike pripravljal predvsem ob pomoči svetovnega spleta. »Zdaj je vse na youtubu. Pogledaš si njegove borbe, da vsaj malo vidiš, kaj kdo dela, kaj pričakovati od nasprotnika. Tudi na nova pravila se mi ni bilo težko privaditi,« je še dejal novi evropski prvak.
