LJUBLJANA – V Sloveniji je kraljica športov po odstopu Gregorja Benčine na januarskih nadomestnih volitvah z enoletnim mandatom za predsednika Atletske zveze Slovenije postavila Romana Dobnikarja, 6. decembra pa bodo nove volitve za vrhovni položaj. Dobnikar bo znova kandidiral, denimo med svojim predsednikovanjem je vrhunskim atletom in atletinjam na razpolago dal več sredstev, kot so jih bili deležni v preteklosti, to pa mu je z bronastim odličjem na EP vrnil Robert Renner. Skupina Moderna atletika pa je kot svojega kandidata za vrh AZS imenovala Andreja Kociča. Ta je predsednik uprave zavarovalnice ERGO, projekt kandidature za predsednika AZS pa je včeraj tudi predstavil javnosti. »Stanje v atletiki je sicer dobro, veliko je dobro narejenega, a želimo obstoječi položaj še izboljšati,« je zdajšnjega predsednika Dobnikarja med vrsticami pohvalil Kocič. »Ne bo revolucije, imamo pa jasen cilj, po kateri bomo šli postopoma. Atletika je sicer individualni šport, a pri tem je potrebno zagnano ekipno delo,« je nadaljeval. Andrej Kocič je pri predsedniški kandidaturi izpostavil nekaj stvari: množičnost, klube, atlete, trenerje, prepoznavnost in transparentnost Atletske zveze Slovenije, organiziranost in pridobivanje denarja ter dogodke. »Pri klubih sem za policentričnost, pri atletih pa so vrhunski rezultati zelo pomembni, šteje vsaka medalja. To pomeni tudi pridobiti denar in sponzorje, vse je pozitiven začaran krog. AZS s trenutnim proračunom milijon evrov na nekaterih ravneh deluje volontersko, a mora kot dobro uigrana profesionalna ekipa. Zveza ima pri pridobivanju denarja stvari, ki jih določenim podjetjem lahko ponudi. Pri dogodkih želimo še dvigniti vpliv obstoječih tekmovanj v Sloveniji. Želimo si pridobiti močan mednarodni atletski miting, tudi evropsko prvenstvo v mladinski kategoriji bi lahko organizirali. Želimo dodano vrednost za razumen denar. Slovenija tudi potrebuje atletsko ligo. Še enkrat pa poudarjam, da mora biti način delovanja ekipni. Glede denarja pa ni mogoče, da bi ga bilo več za vse,« je teorijo razpredal predsedniški kandidat Andrej Kocič, ki se v preteklosti ni kaj prida izkazal kot predsednik Akademske športne zveze Olimpija.
Preveč idealistično
Da je bilo vse govorjenje le preveč teoretično, praksa pa je nekaj drugega, je dokazal tudi vmesni nastop Alberta Šobe, poslovnega sekretarja ljubljanskega atletskega društva Mass. »Program Moderne atletike je zelo zelo všečen, a preveč idealističen, je za svet, ki ga ni. Tisto, kar je napisano, je preveč v znamenju idealov. Program je odvisen od denarja, moramo vedeti, da je nekdanji predsednik Benčina pustil približno nekaj sto tisoč evrov minusa, ki ga je treba pokriti. Vse se začne in konča pri denarju, v primerjavi z drugimi športi smo reveži. Razdeljevati denar je lahko, pridobivati pa težko. Program je torej skupek želja, ki jih vsi poznamo,« je na podlagi svojih bogatih izkušenj ocenil Šoba. Zveza bo za proračun dobila manj sredstev od Fundacije za šport, zbrati pa bo morala približno nekaj manj kot pol milijona evrov.
Popravek članka in prikaz nasprotnih dejstev V članku z naslovom Program za svet, ki ga ni, objavljenem v časniku Slovenske novice 12. 10. 2016, je novinar zapisal izjavo poslovnega sekretarja ljubljanskega atletskega društva Mass, ki naj bi jo po novinarjevi oceni Šoba podal na podlagi svojih bogatih izkušenj: »Program Moderne atletike je zelo zelo všečen, a preveč idealističen, je za svet, ki ga ni. Tisto, kar je napisano, je preveč v znamenju idealov. Program je odvisen od denarja, moramo vedeti, da je nekdanji predsednik Benčina pustil približno nekaj sto tisoč evrov minusa, ki ga je treba pokriti. Vse se začne in konča pri denarju, v primerjavi z drugimi športi smo reveži. Razdeljevati denar je lahko, pridobivati pa težko. Program je torej skupek želja, ki jih vsi poznamo.« Ne drži, da je Gregor Benčina za seboj pustil približno nekaj sto tisoč evrov minusa, ki ga je treba pokriti. Gregor Benčina je bil na mesto predsednika Atletske zveze Slovenije izvoljen januarja 2013, z mesta predsednika je zaradi drugačnega pogleda na razvoj slovenske atletike odstopil 13.10. 2015. Atletska zveza Slovenije je pred prihodom Gregorja Benčine, torej v letu 2012, v času predsedovanja Petra Kukovice poslovala negativno in za poslovno leto 2012 izkazala 54.831 EUR izgube, ob tem pa so se konec leta 2012 iztekle tudi vse sponzorske pogodbe. V času, ko je Atletsko zvezo Slovenije vodil Gregor Benčina, je zveza ves čas izkazovala pozitivno poslovanje. Tako je bilo leta 2013 ustvarjenega 91.905 EUR presežka, leta 2014 5070 EUR presežka in leta 2015 2270 EUR presežka. V letih 2013–2015, torej v obdobju predsedovanja Gregorja Benčine, je bilo ustvarjenih preko 100.000 EUR presežka. Ti podatki so javno preverljivi na spletnih straneh AJPES. V času predsedovanja Gregorja Benčine je Atletska zveza Slovenije dogovorila in podpisala za preko 1 mio EUR sponzorskih pogodb, iz naslova katerih se je v leto 2016 preneslo preko 200.000 EUR sponzorskih sredstev. Atletska zveza Slovenije je zadnje leto predsedovanja Gregorja Benčine imela enega najvišjih proračunov v zgodovini. Gregor Benčina |