Prisilna poravnava neuspeh, VZS bo očitno razpuščen

Vaterpolska sezona v Sloveniji je, kar zadeva državno prvenstvo in pokal, pod streho. Igralci Ljubljane Slovana so še drugič zapored osvojili ligaško krono, pa tudi pokal je romal v njihove klubske prostore. A v domačem vaterpolu se prepletata upanje na boljšo prihodnost in globoka zamišljenost nad črnim trenutkom zveze.

A lepo po vrsti, Vaterpolska zveza Slovenije se v postopku prisilne poravnave, dolgov se je nabralo za 420.000 evrov, z upniki ni dogovorila. Gorazd Gotovac je v predsedniškem sedlu Vaterpolske zveze Slovenije od lanskega konca septembra, vnesel je veliko volje in entuziazma, da bi rešil zvezo, a zdaj se težko vidi luč na koncu predora. »Šlo je za poenostavljeno prisilno poravnavo, ki pa je bila neuspešna. Ni bilo dogovora z dovolj upniki. Naš pristop je bil maksimalno korekten, moram reči tudi večine upnikov, nekateri pa niso imeli pravne možnosti sprejeti poravnave. Imeli smo zelo neuravnovešen seznam upnikov, nekaj zelo velikih in ogromno majhnih. Če eden od večjih poravnave ni mogel sprejeti, je stvar propadla,« je pojasnil Gorazd Gotovac. »Zdaj je stvar vseh klubov, članic Vaterpolske zveze Slovenije, da dosežejo neki dogovor, in glede na to se bo ravnalo predsedstvo zveze. Pravno v tem trenutku nimamo očitnih možnosti za naprej. Ena od njih je razpustitev VZS, verjetno bo vse znano septembra, ko bo skupščina zveze. Letos smo izpeljali vse programe, ki smo si jih želeli, za naslednjo sezono se računa, da ligaško in vsa druga tekmovanja bodo, je pa tu organizacijsko vprašanje, namreč katera organizacija bo to peljala naprej,« je sklenil predsednik VZS.

Ni razloga za skrb

Pozitivno plat je razložil predsednik Vaterpolo kluba Ljubljana Slovan Andraž Žurman. »Prve tri ekipe, Ljubljana Slovan, Triglav in Bonifika, so v letošnji sezoni igrale zelo lep vaterpolo, daleč od tega, da bi bil slab. Tudi Maribor ga zna igrati, vendar je večina njegovih igralcev v tujini. Nastopajo z mlajšim pogonom, čez nekaj let ali ob vrnitvi vaterpolistov iz tujine bodo tudi oni igrali kakovostni vaterpolo,« je začel Žurman. O bankrotu Vaterpolske zveze Slovenije seveda ima svoje mnenje, saj je član njenega predsedstva. »Menim, da položaj ni tako kritičen. Zveza je vedela, da se bo denimo za člansko reprezentanco v tem trenutku zelo težko kar koli storilo. Treba je začeti delati z mladimi, v zadnjem času so klubi pri tem uspešni. Temu je torej treba dati poudarek. Treba je najti nekoga, novo zvezo ali kogar koli, morda tudi s tem VZS, da se poveže klube in njihove mlajše selekcije in se organizira čim več mednarodnih tekmovanj. Menim, da ni razloga za skrb. Najbolj smiselno je ustanoviti novo Vaterpolsko zvezo Slovenije in začeti z ničle. Tudi v te finančne minuse nismo bili vpleteni sami, in ni primerno pometati za drugimi, dosti bolj smiselno je ostredotočiti se, kako in kaj naprej. Če imaš dolgove, je delo za vnaprej težko, ker nenehno gledaš nazaj. Tranzicijsko obdobje bo po mojem trajalo dve, tri leta. Nič ne gre čez noč. Sami pri Ljubljani smo lep dokaz, da se da z voljo in relativno zelo malo denarja ogromno postoriti. Začeli smo z malo člani, zdaj nas je, v tretji sezoni, več kot 120. Naš cilj je biti državni prvaki v vseh selekcijah in da se dvigne kakovost vaterpola in vpisa tako v prestolnici kot na državni ravni,« je Andraž Žurman dal piko na i.