Primož Roglič po načelu kdor ne tvega, ne dobi

LE PUY-EN-VELAY – Pa pustimo Chrisa Frooma, vodilnega na kolesarski dirki po Franciji, vsaj enkrat za zadnji del besedila. Tako in tako ga podpirajo mediji, še posebno pa je ključna pomoč lastne ekipe Sky, saj drugače v Keniji rojeni kolesar v vseh teh letih na Touru ne bi dosegal takšnih uspehov oziroma skupnih zmag. Za nas je namreč junak Primož Roglič, ta fant je res nadarjen in pogumen, to je dokazal tudi v 15. etapi francoske pentlje. V hriboviti vožnji od Laissac-Sévérac-l'Églisa do Le Puy-en-Velaya je bil namreč nekdanji smučarski skakalec, ki je pozno prišel h kolesarstvu, večji del v ospredju. Ko je pobegnil Nizozemec Bauke Mollema, je bil najprej v duetu zasledovalcev, nato v kvartetu, pokazal je, da se je kljub komaj prvemu nastopu na Tour de Franceu taktično odlično znašel med samimi prekaljenimi lisjaki biciklizma. A na koncu med zasledovalno četverico Molleme ni bilo pravega medsebojnega sodelovanja z namenom, da ujamejo 30-letnika iz Groningena. Bauke Mollema je zmagal, prvič na Touru, v ciljnem sprintu za drugo mesto je bil najhitrejši Italijan Diego Ulissi, tretje mesto si je prikolesaril Francoz Tony Gallopin, Primož Roglič pa je končal na četrtem mestu. Za 27-letnega Zasavca, člana nizozemske ekipe LottoNL–Jumbo, imeniten uspeh, z mestom za najboljšimi tremi pa je Roglič tudi izenačil najboljšo slovensko uvrstitev na legendarni etapni dirki, to je leta 2002 dosegel zdajšnji selektor slovenske članske reprezentance Andrej Hauptman. Nekateri imajo res občutek za kolesarstvo, poleg tega tudi kanček predrznosti, le kdo bo vse kolesarsko življenje le vodonosec v posamičnih ekipah? Kdor ne tvega, ne pridobi, Primož Roglič tudi na Touru znova dokazuje, da je iz pravega testa. V ta prid govori dejstvo, da se je v razvrstitvi za najboljšega hribolazca na Touru s četrtega mesta znova vrnil na drugo, pikčasto majico pa še vedno nosi Francoz Warren Barguil.

Verjetno je iz pravega testa tudi Chris Froome, a pomoč ekipnih sotekmovalcev in tudi vrhunska logistika zamegljujeta pogled, kaj bi že v tem industrijskem pristopu do kolesarskega športa kot posameznik, denimo povsem prepuščen sam sebi, opravil Britanec. Froome se je v 15. etapi znašel v velikih težavah, zaradi okvare kolesa je na najtežjem izmed štirih vzponov za skupino favoritov že zaostajal za skoraj minuto časa. Ekipa AG2R-La Mondiale je v prid svojemu kapetanu Romainu Bardetu, tretjemu v skupnem seštevku, večkrat napadla, a neuspešno, saj se skyevci niso dali. Froome je od ekipnega sotovariša Michala Kwiatkovskega prejel zadnje kolo, preostali pomočniki pa so ga nato privlekli do glavnih tekmecev. »To je bil zelo stresen dogodek, hvaležen sem, da sem tokrat sploh preživel. Nisem bil prepričan, da bom po okvari zadnjega kolesa še ujel skupino. Napadi z namenom, da se me otresejo, pa se bodo zagotovo še vrstili, to je jasno,« je šoke v južnem osrednjem delu Francije poskušal analizirati Chris Froome. A še se bo znojil in preklinjal konkurente. V 14. etapi je sicer Italijanu Fabiu Aruju speljal rumeno majico vodilnega, pred zadnjimi šestimi etapami pa ima 18 sekund prednosti pred Sardincem, Bardet zaostaja za 23 sekund. No, do konca bodo ključne tri etape, predzadnja je vožnja na čas v Marseillu, predvsem pa se vsem koža ježi ob misli na Alpe. Jutri in v četrtek sta namreč na vrsti dve gorski etapi, najprej mučenje od La Mura do Serre Chevalierja, nato pa še sopihanje od Briançona do Col d'Izoarda.