Prihaja rokometna ura resnice

Tiskovne konference pred športnimi tekmami so včasih kot predavanja filozofov, ki hočejo svojo teorijo udejanjiti v praksi. Rokometna filozofa sta bila tokrat Boris Denič, selektor članske slovenske reprezentance, in njegova ženska kolegica Marta Bon, kot stara nemška filozofska mojstra pa sta predavateljem razložila, kako priti do prakse, uvrstitve na svetovno in evropsko prvenstvo. Deničevi bodo morali za Katar 2015 v dodatni boj z Madžari, najprej 8. junija v Veszpremu, teden dni pozneje v Velenju pa se potomcem Atile ne sme dovoliti, da nekaznovano rokometno plenijo po slovenskih tleh. »Naši cilji in razmišljanja so popolnoma jasni,« je začel Denič, ki bo varovance v roke dobil danes. »Borut Mačkovšek ima poškodovano koleno, tudi Simon Razgor ne bo na razpolago, predpisane ima tri tedne počitka. Zato sem vpoklical...,« je nato selektor potreboval dobrih 20 sekund, da se je spomnil imena in priimka Mitje Nosana, levega zunanjega igralca iz Gorenja.

Ob glavnemu vojskovodji je sedel sveži državni prvak Sebastian Skube, ki se za naslednji dve sezoni iz Celja seli v Hamletovo Dansko, k Bjerringbro-Silkeborgu. »Prvenstvo je končano, zdaj je v naših mislih reprezentanca. Tekmo proti Madžarski moramo odigrati, kot se spodobi, ne smemo izpustiti še enega velikega tekmovanja,« je razložil srednji zunanji rokometaš. Fantje imajo v boju s Huni še to težavo, da sta zaradi incidentov na kvalifikacijski tekmi z Ukrajino tri tekme prepovedi igranja dobila stebra moštva, kapetan Uroš Zorman in krožni napadalec Miha Žvižej. Slovenska rokometna zveza se je pritožila na Zormanovo kazen, evropski rokometni birokrati pa bodo svojo, pristransko, odločitev potrdili ali zanikali pred uvodno tekmo. RZS pričakuje, da bodo Urošu suspenz zmanjšali na tekmo, in bi tako lahko zaigral na povratni tekmi v Šaleški dolini.

Kot proti Srbiji

Švedska in Slovenija po šest točk, Srbija štiri, Švicarke brez točke. Na evropsko prvenstvo, ki bo decembra na Madžarskem in Hrvaškem, se uvrstita prvi dve izbrani vrsti. To je filozofska teorija, ki obsega tudi tezo, da se slovenske rokometašice lahko uvrstijo na EP. Praksa bosta tekmi proti Švedski 11. junija v ljubljanski zastareli škatli vžigalic na Kodeljevem, zelo spominja namreč na legendarno zagrebško dvorano Kutija šibica, in proti Srbiji štiri dni pozneje v Nišu. »Dejstvo je, da so igralke v različnem tekmovalnem ritmu. A motivacija je več kot prisotna,« ima Marta Bon v roki, kljub odsotnosti poškodovane Nine Jeriček, že pripravljeno številko, ki bi jo rada zaigrala na rokometni ruleti. Tamara Mavsar iz tudi letos, kljub vsem težavam, državnega prvaka Krima z Galjevice, je po svoji strani dodala: »Čakata nas še dve težki tekmi in po dolgem času se lahko uvrstimo na veliko tekmovanje. To se lahko zgodi, če ponovimo predstavo kot na tekmi proti Srbiji,« se je zmage z 31:26 spomnilo krilo, ki leti na levi strani. Rokometni filozofi so povedali svoje, zdaj pa bodo morali premiki v družbi in na psihoravni izvreči rokometno (r)evolucijo. Za moški del rokometnega prebivalstva SP v Katarju, za šibkejši spol EP pri sosedah.