HAVAJI – Havaji so kraj, kjer bi v tem zimskem vremenu, seveda po primernih denarnih zmožnostih, vsak rad prebil dopustniški čas. Miro Kregar tam ni bil na dopustu, ampak je garal. Udeležil se je svetovnega prvenstva v ultraman triatlonu, poleg njega je slovenske barve zastopal še Celjan Nino Cokan. Kamničan je na koncu po 10 kilometrih plavanja, 421 kilometrih kolesarjenja in 84 kilometrih teka s časom 23:52:57 osvojil drugo mesto, Cokan je bil enajsti, pred tekom je bil celo tretji, znova pa je zmagal Alexandre Ribeiro (22:51:12). Brazilec je namreč na Havajih zmagal že v letih 2003, 2005, 2008, 2009 in lani. Kregar je bil svetovni podprvak že pred tremi leti, zanimivo pa je, da ima Slovenija na tem tekmovanju že dve zmagi, leta 2000 in 2001 je bil najboljši Uroš Velepec.
Rio de Janeiro kot Havaji Kaj pa je skrivnost takšne prevlade Alexandra Ribeira na ultraman triatlonu? »V njegovem Riu de Janeiru so identični pogoji kot na Havajih. Tri leta nazaj sem bil pri njem na pripravah, tam je enaka temperatura, ceste, kjer vadi kolesarjenje, imajo identično traso, niso izrazito strme. Poleg tega je njegovo delovno mesto na plaži, saj je vaditelj. Vse mu je pisano na kožo. V vseh stvareh je dober,« pravi Miro Kregar. |
Uvodnega dne ultramana so tekmovalci plavali proti toku, Kregar je plavalni del končal kot 12., v zadnjem delu pa je imel tudi težave z morsko boleznijo. »Hitri plavalci kot Kanadčan Martin Raymond običajno za ta del potrebujejo 2 uri in 20 minut, zdaj je zaradi protitoka plaval 2:56. Sam po navadi potrebujem dve uri in petdeset minut, tokrat sem tri ure in štirideset minut. Vzel sem tablete, zapestnico, da sem se osredotočil nanjo, a po treh urah in 20 minutah mi je postalo slabo, bruhal sem. Še vseeno sem relativno svež prišel na kolo, tako da sem s kolesarjenjem pridobival mesta, prišel sem na tretje po prvem dnevu kolesarjenja. Vzpeli smo se na 1200 m visoko vznožje delujočega vulkana Mauna Loa, gre gor in dol, vsega skupaj je 2300 m višinske razlike. Kolesarjenje letos ni bilo tako zahtevno, prvi dan, ko smo šli proti vulkanu in lavinim poljem, je bilo oblačno in je tudi rosilo, drugi dan na drugi strani, kjer je vedno dež, ga pa letos ni bilo. Tek je bil spet zelo zahteven, ni bilo več vetra v hrbet. Na lavinih poljih je bilo še posebno vroče. Nisem imel več pravega motiva, ker je bil Brazilec že toliko naprej, vedel sem, da ne morem več zmagati, za menoj pa tudi ni bilo pravega zasledovalca. Nisem se prav posebno mučil, relativno mirno sem odtekel 84 km,« se Kregar spominja boja pod okriljem havajske boginje Pele.
Pomembni energetski napitki
Koliko treninga pa je potrebno za takšno tekmovanje, kako ste se pripravljali? »Zadnje tri mesece sem vse količinsko kar povečal nad trideset ur vadbe na teden. Tri, štiri tedne pred nastopom sem vadil tudi po 37 ur in pol. Potem se količina spušča in se dviguje intenzivnost. Povprečje je pet ur na dan, predvsem kolo, v najbolj intenzivnem obdobju tudi 24 ur na teden, plavanja šest ur in pet ur teka. Tek mi gre najbolje in sem ga letos nekoliko izpustil na račun kolesa. V kolesarjenju so še največje rezerve,« pravi petdesetletnik iz Strahovice pri Kamniku, ki je tokrat na Havajih Ribeiru s kolesom prišel preblizu, minimalna razdalja je namreč sedem metrov, s čimer je dobil kazen šestih minut. Sicer doma vadi tudi na trasi kolesarskega maratona Alpe, letos ga je prevozil desetkrat. Plavalni trening opravlja poleti v Kamniku, Smledniku in jeseni tudi na morju v Strunjanu, pozimi pa v Tivoliju. Kakšno hrano in napitke Kregar zaužije med takšno preizkušnjo? »V glavnem veliko hidratnih napitkov, glukoze, energetskih napitkov. Največ se poje na kolesu, na dve, tri ure malce proteinov, vsako uro pol banane, nekaj trde hrane, da ima želodec kaj delati. V glavnem energetski napitki, posebno pri teku. Tudi pri plavanju so energetski napitki, pa banana, kokakola, voda. Seveda se je treba vmes in pred tekmo tudi najesti in se napolniti z makaroni, rižem, zelenjavo, veliko tekočine. Po koncu tekmovalnega pridejo na vrsto tudi juhe, proteini,« pravi svetovni podprvak, ki je bil izjemno zadovoljen tudi z opremo, s katero je letos tekmoval. »Pri triatlonu je kar težava, ker jo potrebuješ za tri športe,« doda. Koliko pa stane udeležba na ultraman triatlonu? »Financiram se s pokrovitelji. Že letalska vozovnica je vredna približno 1000 evrov. Startnina je 1500 dolarjev. Tu so še bivanje, najem vozila, prehrana, imeti moraš še dva spremljevalca. Vsega skupaj je to 10.000 evrov.«