Košarkarska generacija jemlje slovo. Tista najboljša, ki je kadar koli igrala za Slovenijo. Sani Bečirović je šel med trenerje, Jaka Lakovič na Majorki tehta ponudbe iz Nemčije in se spogleduje s koncem kariere, Primož Brezec bo še vztrajal eno sezono, Marko Milić je prej out kot in. Po tej poti gre tudi Dravograjčan Boštjan Nachbar. Tudi njegovo slovo je neizbežno, če ne danes, pa čez dobrih deset mesecev. »Prišel je ta čas. Toliko smo že stari, napočil je čas slovesa. Prihajajo mlajši. Prepričan sem, da se bomo ob posebni priložnosti zbrali in se res dostojno poslovili,« Nachbar ne beži od dejstva, da je igralska upokojitev skoraj tu.
A telo mu pravi, da bi lahko na visoki ravni trajal še leto dni, 35 jih je dopolnil 3. julija. »Še bi igral. Menim, da sem še sposoben. V prihodnjih dneh se bom odločil,« nadaljuje Boštjan, ki smo ga obiskali na njegovem taboru, ki velja za izvrstnega te sorte pri nas. Boki je ostal zvest načelu, 10 oziroma 14 dni posveti otrokom, pri delu mu pomagata oče Vlado in brat Grega, v goste mu pridejo košarkarski prijatelji – med njima zagotovo Smiljan Pavič in Miha Čmer, pred dnevi je Bokija in otroke obiskal tudi Erazem Lorbek. Nachbar je danes ponosni oče dveh otrok, hči gre v prvi razred, zato bo to pomemben dejavnik pri izbiri kluba. Oče bo iskal mesto z mednarodno šolo. »Smo na točki, ko se moramo pametno odločiti,« v svojem slogu pove Boštjan, ki izključuje možnost, da bi zaigral v Union Olimpiji. »Pred leti so obstajali stiki, danes tudi tega ni,« v kali zatre opcijo, da bi kariero veličastno sklenil v Olimpiji, od koder se je lansiral v svet.
Kam bo šel, bo pomagal odločiti tudi njegov zastopnik Boris Gorenc. »Rekel sem mu, naj me pokliče, ko bo ponudba resna, ne pa da se me kliče za vsak komentar, kaj je kdo rekel o meni. To me je zanimalo v preteklosti, danes ne več,« Boki da vedeti, da se glede kluba ne želi vznemirjati za vsako ceno. Ob koncu kariere je nekaj Slovencev odšlo v arabski svet. »Včasih bi temu rekel odločno ne, zdaj ne izključujem niti tega. Sezona je krajša, podaljšal bi kariero. Vsi, ki so bili tam, so domov prišli zadovoljni pa še zaslužili so,« ne izključi možnosti, da se preizkusi v eni od ekip z Bližnjega vzhoda. Še najbolj bi bil vesel, če bi ostal v Barceloni, ki se po koncu sezone ni odločila za podaljšanje sodelovanja. »Vsekakor sem z vsemi ohranil pristne odnose in si pustil odprta vrata. To šteje, da lahko v kakršnem koli primeru vedno potrkam in se bodo vrata odprla,« Nachbar ne dela drame ob slovesu od Katalonije.
Živčni SP
V prihodnjih tednih bo Boki spremljal tudi slovensko reprezentanco, ki jo čaka nastop na evropskem prvenstvu. Še danes mu je žal, ker Slovenija v tega četrt stoletja ni dobila medalje na članskih prvenstvih. Po drugi strani pa mu gre pritrditi, ko pravi, da bi ob odličju še bolj zrasli apetiti. Ni mu vseeno, ko danes vidi, kakšna smola spremlja reprezentanco Jureta Zdovca. »Ekipo vsaka poškodba in odpoved še toliko bolj prizadeneta. Upam, da jim igra steče. Najtežje je, ko treniraš in trdo delaš, pa ti ne gre. V takšnem položaju se vedno postavim v vlogo igralca, zato mi je precej hudo gledati tekme Slovenije. Lani sem se, ko sem spremljal obračuna na svetovnem prvenstvu proti ZDA in Dominikanski republiki, precej živciral,« Nachbar razkrije svoj odnos do izbrane vrste. Tudi sam upa, da bo ekipi vendarle pomagal Goran Dragić. »Tudi če ga ne bo, ga je treba razumeti. Postal bo oče, podpisal je novo pogodbo, dovolimo mu, da diha,« se postavi v Goranovo vlogo. Če kdo to ve in razume, potem Boštjan zagotovo. Ko bo košarki dokončno rekel zbogom, bi rad delal z mladimi igralci – ne kot trener, ampak kot nekdo, ki bi jih usmerjal in bil vez med stroko in glavnim menedžerjem.
Kljub temu ob Koroščevem slovesu od Barçe med špansko elito ne bo šlo brez Slovencev. Zdaj je štafeta v rokah Luke Dončića, ki igra za Real. »Srečala sva se v finalu državnega prvenstva. Rekel sem mu, naj mu bo ta naslov vzpodbuda za trdo delo in da bo tudi sam enkrat v nosilni vlogi, ko bo Real osvajal naslove,« Boštjan Nachbar razkrije, kaj je zaželel Luki Dončiću.