Potoki piva so se zlili v 20. zvezdico

Celjski rokometaši so tudi letos domače delo opravili z odliko. Potem ko so najprej še 19. osvojili pokalno lovoriko, so v odločilni ligaški tekmi Gorenje v Zlatorogu premagali z 29:22 (16:12) in se veselili svojega 20. naslova državnega prvaka. Velenjčanom bi za četrto krono zadostoval remi, savinjskih rokometašev pa sicer niso premagali že petnajst zaporednih tekem. Zanimivo, da je klub iz Šaleške doline osvojil zadnja dva državna naslova pod trenersko taktirko Branka Tamšeta, ker mu velenjsko vodstvo po sezoni 2012/13 ni podaljšalo sodelovanja, pa se mu zdajšnji trener Celja Pivovarne Laško maščuje tako, da slovenske lovorike osvaja kot po tekočem traku.

No, pred petkovim odločilnim dejanjem DP smo v knjigarni in antikvariatu v celjskem mestnem središču kupili knjigo 125 let športa v Celju. Če se malce pošalimo, bi jo morali že takoj vrniti, saj je treba v knjigo vnesti še zadnje celjsko šampionsko poglavje, dvajseto državno rokometno zvezdico. Celjani so do naslova prišli skoraj, kot da bi igrali rokomet iz knjige, največ so vodili z desetimi zadetki razlike, najučinkovitejša na vsaki strani pa sta bila Gal Marguč, vseh šest golov je dosegel iz najstrožjih kazni, in velenjski Senjamin Burić, ki je zadel štirikrat. Gorenjevim igralcem so, ko pri rezultatskem zaostanku niso več videli luči na koncu predora, popustili živci, prekrška nad Žigo Mlakarjem in Tilnom Kodrinom sta bila skoraj za zapor. Ker so v 42. minuti zaradi izključitev na igrišču ostali le trije Velenjčani, pa je sodnika Dušana Deržka in Uroša Nahtigala zapekla vest in sta za delno uravnoteženje nekajkrat zapiskala v celjsko škodo. Padel je tudi slovenski ligaški rekord po številu gledalcev, v soparnem Zlatorogu se je zbralo 5200 ljudi. Ker je bilo soparno, je na koncu prijalo pivo. Pa najprej ne, da bi steklo po grlu, zmagovitega trenerja Tamšeta so njegovi varovanci namreč s hmeljevo tekočino polili in pošteno stuširali.

Štejejo le naslovi

Rokometni tabor iz knežjega mesta je po tekmi seveda prekipeval od veselja, Šaleščani pa so po slovesni razglasitvi pobiti želeli kar najhitreje zapustiti igralno površino. »V Celju štejejo le naslovi, kar je glede na to, kako se ekipa spreminja, koliko mladih domačih igralcev je, včasih kar nehvaležno delo. A preprosto imamo najvišje cilje, zato delamo, da to uresničimo, in zato je vse toliko več vredno. S superpokalno so tri lovorike v letošnji sezoni pod streho, tega ne smemo pozabiti. Velenjčani in drugi nas napadajo, treba bo še bolj delati,« so besede kar letele iz ust domačega trenerja Branka Tamšeta. Kapetan Luka Žvižej je bil zaradi nove zvezdice slikovit. »Najboljše smo pustili za konec. Smetano smo pripravili med končnico, na koncu smo nanjo dali še češnjo ali pa jagodo, kakor hočete. Pokazali smo, kdo smo in kaj smo, letos v šestih derbijih s štirimi zmagami in dvema neodločenima izidoma nismo bili poraženi. Prepričani smo bili, da bomo to zadnjo tekmo dobili.« Prvo ime odločilnega dvoboja za krono je bil celjski vratar Urban Lesjak, s trinajstimi obrambami je gostom dodobra priprl Zlatorogova vrata. »Razliko smo nenehno večali, nato smo malce zavrli, ker smo, brez zamere, v zadnjih desetih minutah že slavili naslov. Kakor smo govorili že celotno sezono, smo toliko boljši, a nam nikakor ni uspelo odigrati takšne tekme kot tokrat. Uspelo nam je, ko je bilo to najbolj pomembno. Prvo ime tekme pa nisem jaz, to je RK Celje Pivovarna Laško. Vsak fant, ki je bil na igrišču, je prispeval svoj delež, denimo dosegel pomembne zadetke, pomagal v obrambi, na koncu za vsem tem pridejo obrambe vratarjev. Vsi skupaj smo stremeli le v eno smer, in točno to nam je prineslo naslov državnega prvaka,« je bil evforičen zadnji branik celjskih vrat.

»Tekmec je bil premočan, predvsem je šepala naša učinkovitost, tudi pri stoodstotnih priložnostih. Posledično smo prišli v položaj z velikim rezultatskim zaostankom, to prednost smo poskušali loviti, in storili še kakšno nepotrebno napako, a vse v žaru boja. Do te odločilne tekme smo prišli, to je naša lestvica, do sem smo segli. Zdaj bomo poskušali graditi še za v prihodnje, videti, kaj lahko izboljšamo, in kako lahko stvari postavimo za vnaprej,« je menil Gorenjev trener Marko Šibila. Tudi desni zunanji igralec Nejc Cehte se je zavedal, da je Zlatorog trdnjava, ki jo je sila težko osvojiti, še posebno če tako blesti vratar Urban Lesjak. »Tudi sami smo ga z zastreljanimi čistimi priložnostmi dvignili, pri nas pa je to žal povzročilo padec.«