Postala del teniške zgodovine

Čehinja Petra Kvitova je še drugič na športni poti osvojila teniški turnir v Wimbledonu, nato pa navrgla, da je niti naziv številka ena svetovnega tenisa ne bi bolj izpolnil kot ta londonski. Po letu 2011 je 24-letnica tokrat za končno zmago izprašila Kanadčanko Eugenie Bouchard s 6:3 in 6:0 in tako končala tri sezone slabega tenisa ter se rešila bremena prvega triumfa nad Marijo Šarapovo in velikih pričakovanj. Zmaga nad kanadsko lepotico je bil najhitrejši finale na sveti londonski travi po 31 letih, Čehinja iz Bilovca pa se bo zdaj dvignila na četrto mesto svetovne teniške razpredelnice. »Od mojega naslova pred tremi leti sem imela vzpone in padce. Tako sem si želela nove zmage na velikih slamih, a da bo to v Wimbledonu, sem si težko predstavljala. Številka ena svetovnega tenisa veliko pomeni, bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost, a sem tako vesela, da imam ta grand slam. Mi pa zadnja zmaga pomeni več kot tista pred tremi leti, tokrat sem imela odličen turnir. Finale je bil eden najboljših dvobojev, kar sem jih odigrala. Nekateri udarci so bili neverjetni, tudi sama nisem verjela, da sem jih zmožna. Morda je bila čarovnija. Ta triumf pomeni vse, to je Wimbledon, to je teniška zgodovina,« je bila razumljivo presrečna Kvitova.

V tenis se je zaljubila, ko je svojo vzornico Martino Navratilovo spremljala po televiziji na poti do devetih wimbledonskih lovorik. Martina pa jo je tokrat tudi gledala v kraljevski loži na glavnem igrišču v jugozahodnem Londonu. Kvitova je očetu Jiřiju tako dala najlepše darilo za nedeljski rojstni dan, ta pa jo je po zmagi objel.