Ponovitev sanjske sezone?

Seveda je najlepše prosto plezati v naravi, v Pirenejih, Alpah ali Andih, športno plezanje na umetni steni je pač športno-komercialna oblika plezalne zvrsti. Plezanje na rekreativni ravni doživlja razcvet, za njegovo še večjo priljubljenost pa naj bi poskrbel projekt Planinske zveze Slovenije z imenom Slovenija pleza. No, kot glavno točko te akcije izpostavimo prireditev Triglav The Rock Ljubljana, ta bo 20. maja na ljubljanskem Kongresnem trgu, ko bo ob neorenesančni stavbi Slovenske filharmonije vzniknila gmota za športno plezanje.

Pa prehitevamo stvari. Športno plezanje je prišlo na program olimpijskih iger, leta 2020 bo premiera v deželi vzhajajočega sonca v Tokiu. »Da je plezanje postalo olimpijski šport, se je dogodilo pozno, ne prepozno. Prepričan sem, da bo tudi po Tokiu ostalo v olimpijskem programu. Tudi Olimpijski komite Slovenije bo zdaj pospešil dejavnosti in domačemu športnemu plezanju ponudil maksimalno podporo. Nadomestili bomo tisto, česar v preteklosti ni bilo mogoče storiti, pa tudi ni bilo virov,« je iz svojega judoističnega kimona v umetno steno vstopil Bogdan Gabrovec, predsednik OKS. Na tokijskih igrah bo v moški in ženski konkurenci nastopilo po 20 plezalcev in plezalk, kvalifikacijski ključ za pot v deželo češnjevih cvetov bo dorečen po poletju. Fantje in dekleta se bodo potegovali vsak za svoj komplet odličij, in to v treh disciplinah: hitrostnem plezanju, balvanih in težavnosti. Najprej bodo kvalifikacije, po šest najboljših se bo še enkrat pomerilo v finalu. Najboljši bo tisti, ki bo imel najmanjši skupek ocen iz posamičnih disciplin. Tu pa je ena od morebitnih pasti za elito slovenskega plezanja, tudi za Domna Škofica in Janjo Garnbret; v Sloveniji ni primerne stene za vadbo hitrostnega plezanja in morajo plezalci denimo vaditi v Avstriji. »Za olimpijske igre se moramo prilagoditi, morali bomo narediti korak naprej tudi v hitrostnem plezanju. Pomembno je, da dobimo pomoč, kakšnega poklicnega trenerja, tudi denimo iz tujine, da se lotimo te discipline. Brez treninga iti na tekmovanje recimo svetovnega pokala pa zame osebno ni primerno,« je razmišljal slovenski športnoplezalni selektor Gorazd Hren. »Imamo dva zmagovalca svetovnega pokala, v tej sezoni ciljamo visoko, a ne bi ustvarjal pritiska. Ponoviti zadnjo sezono bi bilo sanjsko, želim si čim več uvrstitev na zmagovalne stopničke,« je napovedal sezono svetovnega pokala.

OI še daleč

Vrhunska kakovost sta seveda Janja Garnbret in Domen Škofic. Članica Šaleškega alpinističnega odseka iz Velenja je lani postala svetovna prvakinja v težavnosti, temu dodala še zmagi v svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju in kombinaciji. »Tudi letos bo težavnost v središču pozornosti, v balvanih ne bom tekmovala vso sezono. Upam pa, da mi bo v tej disciplini uspel korak naprej,« je povedala 18-letna Garnbretova. Tudi Domen Škofic se je zadnjo sezono okronal za zmagovalca svetovnega pokala v težavnosti. »Vsako tekmo plezam posebej, olimpijske igre pa so še daleč. Telesno sem super pripravljen, še glavo je treba poštimati. Več časa se bom posvetil balvanskemu plezanju, tudi tu želim priti v vrh. Za to pa je potrebnih tudi malce več izkušenj,« je načrte razgrnil 23-letni član Športno plezalnega odseka pri Planinskem društvu Radovljica, rojstni dan je praznoval v torek. No, tudi izkušena 29-letna Mina Markovič, okinčana s številnimi uspehi v svetovnem pokalu, na EP in SP pravi: »Konkurenca je iz leta v leto hujša, zaradi olimpijskega statusa se je športno plezanje premaknilo na višjo raven.« No, letos bosta na sporedu tudi evropski prvenstvi v težavnosti v Campitellu di Fassi in v balvanih v Münchnu.