Pokojni brat Dejan navija zanj iz nebes

ZAGREB – Slovenski rokometaši so pustili pečat v Zagrebu, ki je osvajal naslove z že pokojnim Iztokom Pucem, Tetteyjem Banfrom in Gorazdom Škofom. K zadnji lovoriki, naslovu prvaka regionalne rokometne lige SEHA, pa je svoje dodal 30-letni David Špiler, doma iz Križ pri Tržiču.

Nov trener, več sproščenosti

»To je bilo presenečenje, da smo se tako dobro odrezali v Makedoniji. Zagreb še ni imel tako slabe sezone v ligi prvakov, a smo v zadnjih dveh mesecih naredili korak naprej in zasluženo postali prvaki regije,« poudari David, ki je pred dobrim mesecem dobil novega trenerja. Namesto Slavka Goluže je prišel Boris Dvoršek: »Pri novem trenerju imamo več svobode, medtem ko je imel Goluža v glavi prefinjen sistem, ki odlično deluje v reprezentanci. Goluža ni slab trener, vendar se v klubu nekako nismo ujeli …« Zdaj so treningi precej bolj sproščeni, novinec na klopi Zagreba pa stavi na prijateljstvo z igralci: »To je dvorezen meč, a se točno ve, kje je meja in kdo je šef!« poudari David, ki je bil tudi zavoljo novega trenerja še bolj vesel, ker je Zagrebu uspelo. Pravi, da si je to zaslužil, ob zmagi pa je bilo na njegovem obrazu iskreno veselje.

V finalu so Zagrebčani odpravili Vardar po podaljšku (24 : 25), David pa je stisnil zobe in po treh mesecih spet čil in zdrav dosegel tri zadetke. »Moči za met in tretji korak mi še zmanjkuje, a verjamem, da bom ujel pravo formo,« je kljub temu dobre volje, saj po treh mesecih ne čuti bolečin. Mesec in pol prisilne bolniške je dobil, ker je hotel prehitro na teren: »Tega si kot izkušeni 30-letnik ne bi smel dovoliti,« dodaja samoočitajoče.

Jezik se je naučil v Splitu

V Zagrebu se ne cedita več med in mleko, proračun je zmanjšan, stavi se na mlade, Dejan pa je med najbolj izkušenimi. »Imamo kopico mladih igralcev, ki so pravi biseri,« opozarja David na svoje soigralce, prepričan, da se bo klub spet vrnil na pota stare slave, ko je krojil evropski vrh. Slovenski reprezentant je član Zagreba že dve sezoni, morda ostane še eno. Pogodba s klubom se mu izteče naslednje leto, poleti se bo dokončno odločil. Zagrebu v prid utegne presoditi brhka domačinka Iskra, ki je pred dobrim letom ogrela srce Špilerja. »Jezik obvladam, sem se ga naučil pri teti, ki živi v Splitu,« pravi rokometaš, ki se v hrvaški prestolnici počuti dobro. Ob podpisu je bil malce skeptičen, vendar so ga soigralci že po prvem treningu izvrstno sprejeli.

Po njegovi športni pot je šel tudi brat Dejan, ki pa je tragično preminil v prometni nesreči 2007., star komaj 18 let. »Želel sem si, da bi nekoč skupaj zaigrala za Slovenijo. Usoda je hotela drugače. Vem pa, da me spremlja iz nebes,« tiho pravi David, ki bratove izgube ni prebolel. »Njegova smrt je spremenila moj pogled na življenje.«

Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji David zaradi poškodbe ni mogel pomagati reprezentanci, v katero pa se zadnji dve leti vrača še z večjim veseljem: »V ekipi je odlična kemija. Še sam ne vem, kako se je to zgodilo, a to vzdušje nas očitno žene naprej,« pove sicer tudi velik ljubitelj bordanja in planinarjenja, ki še ne ve, kaj bo počel po koncu kariere. Trener menda ne bo.