Ko so se pred dobrega pol stoletja švicarski gorski reševalci za reševanje z gora domislili skoka s padalom iz helikopterja do bližine ponesrečenca in ko so si za hitrejši dostop do pomoči potrebnega nadeli še smuči, si nihče ni predstavljal, da se bo iz reševanja razvil zimski padalski šport, ki so ga poimenovali paraski. Padalski zanesenjaki predvsem iz alpskih držav so staknili glave, združili dve disciplini, veleslalom in skoke na cilj na doskočišče z nagibom, in tako je nastal šport, v katerem so morali padalci obvladati obe disciplini. Prva tekmovanja so se začela sredi šestdesetih let, prvo svetovno prvenstvo pa je gostilo olimpijsko Sarajevo leta 1987.
Dva teka veleslaloma, ki se vozita po pravilih FIS, vsak šteje posebej, zaostanek za časom najboljšega v posameznem teku pa se pretvori v centimetre (ena sekunda je tri centimetre, op. p.), ter šest skokov na cilj dajo skupnega zmagovalca na posamičnem tekmovanju, ki ga navadno gostijo alpske države. V zadnjih letih je v posamezni zimi na sporedu štiri ali pet tekmovanj za svetovni pokal, vsaki dve leti pa se najboljši tekmovalci v paraskiju zberejo na svetovnem prvenstvu. Zadnje, petnajsto, se je končalo pretekli teden, gostil ga je nemški Unterammergau nedaleč od slovitega Garmischa. Veljavo v tej zimski smučarsko-padalski disciplini so vnovič pokazali in dokazali Slovenci, ki so osvojili dve novi medalji – zlato je osvojil Matej Bečan med posamezniki, bron pa ekipa v postavi Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Uroš Ule in Matej Bečan.
Več deset slovenskih kolajn
Slovenski padalci so tako nadaljevali bogato tradicijo osvajanja medalj na največjih tekmovanjih, udeležili so se vseh svetovnih prvenstev z izjemo drugega leta 1989 v avstrijskem Damülsu, prvi Slovenec, ki je stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, pa je bil Roman Pogačar leta 1991 v Wengnu. Čez dve leti sta se naslova svetovnih prvakov, prvenstvo je gostil avstrijski Flachau, veselila še Matjaž Pristavec med mladinci in Irena Avbelj med posameznicami. Prvi ekipni naslov je Slovenija v postavi Roman Pogačar, Matjaž Pristavec, Roman Karun in Branko Mirt osvojila leta 1995 v Snowbirdu (ZDA), ko sta svetovna prvaka še drugič postala Roman Pogačar in Irena Avbelj, Slovenci se do letošnjega prvenstva s svetovnih prvenstev še nikoli niso vrnili brez medalje. »Dame in gospodje, začenjamo slovesni zaključek 'slovenskega državnega prvenstva',« je leta 1995 uradni napovedovalec hudomušno začel zaključno slovesnost, potem ko so Slovenci osvojili tri zlate medalje, skupaj na 14 svetovnih prvenstvih kar osemnajst, h katerim so dodali še 15 srebrnih in 13 bronastih.
Bečan premagal tudi tremo
Tudi nedavni SP je Slovencem prinesel nov izjemen uspeh, najbolj pa je bil vesel 34-letni Tržičan Matej Bečan, ki je po Žabljaku 2005 še drugič za posamični uspeh slišal Zdravljico. »Letos se mi je zgodilo prvič, da sem imel po obeh tekih veleslaloma nič oziroma manj zaostanka, kar je bila le voda na mlin za skoke. Zagotovo se je poznalo dobro delo s smučarskim trenerjem pred odhodom na svetovno prvenstvo, kar je imelo velik vpliv na nadaljevanje tekmovanja, in tudi v skokih na cilj sem se za vsak skok posebej zbral in ga opravil tako, da je zadoščalo za končno zmago. Lagal bi, če bi dejal, da pred finalnim skokom nisem imel nekaj treme, saj se v preteklosti v takšni situaciji še nisem znašel, toda ko je bilo treba, mi je uspelo združiti znanje in izkušnje, pozabil sem na to, da sem po šestih serijah na prvem mestu in da imam minimalno prednost. Vse, kar sem moral storiti, je bilo ohraniti mirno kri, se zbrati pred doskokom, ki sicer ni bil ravno najboljši, a so mi tudi štirje kazenski centimetri prinesli veliko zadovoljstva,« je dejal novi svetovni prvak v paraskiju, ki je na tem mestu zamenjal Antona Filipova, ki je branil naslov svetovnega prvaka.
Poleg Bečanove zlate medalje se je slovenska odprava veselila še ekipnega brona, a niti zlata medalja ni bila daleč, je pa splavala po blazini v zadnjem skoku, ki se Urošu Uletu ni najbolje posrečil, z 21 centimetri oz. black jackom z eno karto, kot so se pozneje šalili naši tekmovalci, je Slovenija morala priznati premoč Nemčiji in Rusiji. Matej Bečan se je z drugo zlato medaljo pridružil Romanu Pogačarju, eno zlato med moškimi pa je osvojil še Matjaž Pristavec.
Slovenski klasični padalci, ki so svetovna velesila predvsem v skokih na cilj in paraskiju, so tudi na tokratnem svetovnem prvenstvu še enkrat več potrdili svojo kakovost in veljavo. Med dekleti z osvojenimi naslovi svetovne prvakinje na vrhu kraljuje Irena Avbelj, ki je osvojila šest naslovov, medtem ko je bila Maja Sajovic svetovna prvakinja enkrat, obeh pa na zadnjih dveh prvenstvih ni bilo. Za večino teh uspehov stoji alfa in omega leškega padalstva Drago Bunčič, ki že več kot trideset let uspešno krmari to barko, na kateri je že več kot 50 naslovov z evropskih in svetovnih prvenstev. |
