Pogodbe kot okovi na gležnjih jeznih atletov

Slovenska atletika je sramota. Tu nihče več ne zna v hitrem ritmu teči na dolge proge, vsak Etiopijec, Eritrejec in napol lačen Somalijec teče hitreje kot razvajenci izpod Alp. Slovenska kraljica športov pa je sramota še zaradi nečesa drugega; pogodb atletov z Atletsko zvezo Slovenije. Na ekipnem prvenstvu evropske druge lige v bolgarski Stari Zagori je zato nastopila sila okrnjena slovenska zasedba in zasedla zadnje, osmo mesto, bila je celo za Islandijo in Ciprom.

Poleg poškodb in osredotočanja na glavne cilje sezone je razlog tudi pogodba z AZS. Oziroma čas izplačila sredstev in za 20-odstotkov nižji znesek. Denar bi seveda prav prišel že v zimskem času, kajti atleti in atletinje se brusijo vse leto, a poglejmo, kaj o problematiki menita obe strani, atletska in zvezna. »Nisem nastopila, ker sem imela pred dobrim mesecem operacijo kolena,« pravi tekačica čez visoke ovire Marina Tomič. »Pogodbe so se sicer podpisovale šele marca, tako da prvi obrok sredstev pred tem niti ni mogel biti nakazan. Dvajset odstotkov denarja v pogodbi pa je AZS spremenila v denar, ki se porablja namensko. Teh 20 odstotkov moramo koristiti na različne načine, kot so denimo testiranja. Ta del je zdaj nemogoče dobiti v denarju, drugih osemdeset odstotkov pa se izplača. To je v primerjavi s prejšnjimi leti res sprememba, prej ni bilo te omejitve. Zaradi teh 20 odstotkov pa se je pri atletih in atletinjah zataknilo, saj je bilo vse zelo ozko usmerjeno, zveza pa je sicer obljubila, da bo zadevo razširila,« je sklenila sprinterka na 100 m z ovirami.

Državna rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je tudi imela zanimiv besednjak, ko gre za pogodbo z AZS. »Vsekakor je tudi ta eden izmed razlogov za nenastop. Ni pa edini. Prvi obrok denarja od pogodb bi moral biti nakazan že decembra, same pogodbe pa so se sicer podpisovale šele maja. AZS je prvi obrok nakazal junija, vendar sem bila pred enim tednom v klubu, moj obrok še ni bil nakazan. Že lani se je začelo s tem, da je atletska zveza zamujala z izplačili. Lani smo prvi obrok dobili aprila, letos pa so začeli z izplačili še dva meseca pozneje. No, v tem primeru prvega obroka sploh še nisem dobila,« je navrgla Ljubljančanka. »V bistvu je pogodba napisana tako, kot da je enaka lanski, a namenska sredstva Olimpijskega komiteja Slovenije, ki so namenjena meritvam, so vključili vanjo. Dejali so, da je to del naše pogodbe, čeprav v bistvu ne bi smel biti. To so druga sredstva. Meritve so vključili v pogodbo, če pa jih ne opravimo, tega denarja ne moremo dobiti. Omenjeni denar pa je treba porabiti do avgusta, povedali so, da gre ta potem naprej za razvoj mladinske atletike. A če je denar namenjen za meritve, kako potem oni ta sredstva sploh lahko nakažejo drugam?« se je vprašala Šutejeva. »Prevoz z avtobusom v Bolgarijo ni ravno velik razlog za nenastop, a če je predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Benčina lahko tja prišel z letalom, ne vem, zakaj potem ne bi mogli tudi atleti. Zaradi predolge avtobusne vožnje pa bi izgubila tudi preveč treninga,« je sklenila diplomirana biologinja z ameriške univerze Arkansas.

Negativni učinki

Martin Steiner je predsednik strokovnega sveta AZS, o pogodbenih zankah pa je seveda imel svoje mnenje. »V Stari Zagori niso manjkali le pogodbeniki, temveč tudi drugi. Podpiramo osemdeset atletov, nekatere s pogodbami, druge glede na njihovo kakovost s plačilom priprav. Letošnjo pogodbo smo naredili s športnega vidika bolj ugodno, dinamika izplačil je sicer malce pozna, a vsi so pogodbe podpisali in so denar že prejeli. Nemogoče je, da ena od atletinj, če je pogodba že podpisana, še ni prejela denarja. Če je podpisana, potem je denar nakazan. Pogodbene obveznosti tudi jasno govorijo o letnem načrtu tekmovanj, ki so ga atleti oddali na začetku leta, in če se ta načrt ne izpolnjuje, če denimo ni razlog poškodba, potem je treba vedeti, zakaj se ne. Vsi so dobili prvi obrok, konec julija bodo še drugega. Šlo pa je tudi za dvajset odstotkov vezanih sredstev, in ta zgodba je za seboj potegnila mnogo negativnih učinkov, vsaj pri nekaterih. Tudi za Staro Zagoro. Nekaj je res poškodovanih, nekaj pa jih meni, da je sezona bogata s tekmovanji, in posamične cilje postavljajo pred reprezentančne. O tem se bo treba zelo natančno pogovoriti, saj reprezentanca nastopa le enkrat na leto. Koledar je znan že novembra in ne vidim posebnega opravičila, da se ne bi nastopalo za reprezentančno vrsto,« je kritiziral prvi strokovni mož slovenske atletike.

»Glede avtobusne poti, peljali smo se z dvema avtobusoma, na razpolago je bilo sto sedežev, atletov in atletinj pa je bilo oseminštirideset. Med vožnjo so si lahko med postanki tudi pretegnili noge. Tja smo prišli v četrtek zvečer, imeli so na razpolago ves petek pa še vso soboto dopoldan. Pot ni na nič vplivala. Veliko težje je sedeti devet, deset ali še več ur v letalu kot pa se peljati na turističnem avtobusu, kjer si lahko narediš udobno, kakor hočeš,« je piko na i avanturi na Balkanu udaril Martin Steiner. No, treba pa je dodati, da je AZS za prirejanje kongresa Evropske atletske zveze in že pretirano pogostitev Sergeja Bubke zagotovo dobro izpraznila svojo malho.