Podirajo keglje, a ne kegljajo

Panoga, ki se bori za prostor pod slovenskim športnim soncem, je tudi bovling. Slovenci ga imajo radi, a ga še vedno doživljajo kot zabavo, sprostitev s pivom ali dvema na mizi. »Se strinjam, gre za zabavo, a po drugi strani je to resni šport, ki ima domovino v ZDA,« pravi Nenad Bezjak, vodja tekmovalne komisije pri Bowling zvezi Slovenije. »Do leta 2005 bovlinga nisem poznal, danes sem velik navdušenec,« se pohvali sogovornik, ki opozori na Združene države Amerike, kjer imajo okoli 17 milijonov registriranih igralcev. »Tam ga igrajo tudi babice, stare 100 ali več let, nastopajo pa v kategoriji 80 plus.«

Kot vaterpolo in nogomet

Slovenija ima že okoli 280 stez za bovling (dolga je 20 metrov, široka meter), registriranih igralcev je 275, od tega 60 deklet. »Resnično upam, da čim prej postane olimpijski šport,« upa Nenad, ki v isti sapi tudi pojasni, kaj imata skupnega kegljanje in bovling: »Bom kar plastičen – to je tako, kot bi primerjal vaterpolo in nogomet.« V slovenski ligi tekmuje 15 klubov, letos se jim bo pridružil še 16., ta bo iz Lendave. Včasih je bila večina klubov iz Ljubljane, danes jih imajo od Nove Gorice do Maribora, razmah pa je šport doživel z izgradnjo Kluba 300 (leta 2001) ter Arene Kolosej (leta 2005).

V ligi se ekipe merijo v moški in ženski konkurenci, vsaka zasedba ima štiri člane in eno rezervo, odigrajo po šest iger. »Šteje število podrtih kegljev,« še opozori Nenad. Prvak in prvakinja med posamezniki se udeležita evropskega pokala, zmagovalca pokalnega tekmovanja pa si prislužita pot na svetovni pokal. V zadnjih letih bovlarji delajo tudi s podmladkom, lotili so se šolske lige, v kateri nastopa okoli 300 mladih navdušencev.

Najboljši Slovenci se lahko preizkusijo tudi v evropski seriji 21 turnirjev, kjer pa si stroške krijejo sami, zato so redki, ki se tega sploh lotijo. Državna prvaka sta Maja Debenec (Strike Maribor) in Bojan Kovač (BK Triglav), pokalni naslov pa je v rokah Jožka Hledeta (Epicenter Postojna) in Anje Musar Kalan (BK Nova Generacija). Poleg posamičnih tekmovanj se zasedbe merijo tudi za naslove v ekipnih panogah. Nad bovlingom se navdušuje tudi slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Čistilke so cenejše

Ko se lotite bovlinga, je potrebna posebna obutev, ki stane od 50 do 200 evrov. Potrebujete tudi vsaj dve krogli (težke so od 3,6 do 8,2 kilograma in različnih barv): prva je za met, druga pa za čiščenje, če v prvem metu ne podrete vseh desetih. Krogle za met stanejo od 80 do 200 evrov, tako imenovane čistilke pa 60. Bistveno je, da jo vržete pod kotom, ob tem ni nepomembno, s kakšnim premazom je naoljena podlaga. »To izbere domačin, tekmeca pa o tem prej obvesti,« pojasni Nenad, ki opozori, da se krogle obrabijo. Imajo tri luknje: za palec, sredinec in prstanec. Deset kegljev je iz lesa, največkrat iz javorjevega. Visoki so 38 centimetrov, vsak tehta 1,8 kilograma.

Slovenija ima tudi moško in žensko reprezentanco, a sta obe vrsti bolj pri repu evropske konkurence. »Trudimo se, da bo bolje,« sklene naš sogovornik, navdušenec nad bovlingom, ki se je začel v Sloveniji igrati sredi 70. let minulega stoletja, v prvih ligaških tekmovanjih pa so poleg slovenskih ekip nastopale tudi hrvaške.