»Podarili smo vam Dragića in Dončića«

Srbska reprezentanca je našla svoj drugi dom v Sloveniji. Kranjska Gora gosti aktualne košarkarske svetovne podprvake, selektor Aleksandar Đorđević pa s svojim strokovnim timom v senci slovenskih vršacev kuje plan za osvojitev Evrope. Prvenstvo stare celine se začne 5. septembra, Srbija pa bo uvodni del igrala v Berlinu s Španci, Nemci, Islandci, Turki in Italijani.

Dobrodošli v Sloveniji, ni pogosto, da pridejo v naše kraje svetovni viceprvaki.

»Naša dvorana na Kopaoniku se prenavlja, zato smo morali menjati našo priljubljeno bazo. Odločili smo se za Kranjsko Goro, kjer nismo prvič. Toplo in prijazno ste nas sprejeli.«

Malce manj je bilo do vas prijazno vreme. Tako vročih dni domačini ne pomnijo.

»Tudi nam je bilo vroče, zdaj se je na srečo osvežilo. Temperature so padle, tudi spi se dobro.«

Ne dvomimo pa, da je na nivoju tudi delo vaših igralcev.

»Če ocenim generalno, potem lahko potrdim, da se dela kakovostno. Igralci so željni in pripravljeni na delo. Z njihovim pristopom sem zelo zadovoljen, upam, da bodo nadaljjevali tako.«

Imate kaj težav, poškodb?

»Škoda je, ker je odpadel Stefan Jović, a smo že našli zamenjavo. Na voljo imamo 18 košarkarjev, vsi so hoteli biti del tega košarkarskega poletja, vsi so želeli igrati za reprezentanco. Tak odziv je velika zmaga za vse nas.«

Kako vam je to uspelo? Izdajte nam recept.

»Zagotovo nam je pomagal rezultat na zadnjem svetovnem prvenstvu, a ni vse v rezultatu in uspehih. Z vsemi kandidati smo imeli, predvsem jaz, direktne pogovore, z vsemi pa sem bil v stiku celo sezono. Klical sem jih, spremljal in obiskoval.«

Kdaj nameravate prvič reči hvala in zmanjšati število mož na treningu?

»Počakajmo na prve tekme. Morda se komu zahvalimo že po prvem turnirju. To so težke odločitve, vse te igralce imam rad in spoštujem njihovo delo. Vsi si zaslužijo, da bi bil med 12 izbranci. Če bi mene vprašali, bi tako ali tako na prvenstvo vzel 14 košarkarjev, 12 v ekipi, dva pa poleg. Po eni strani bi bila za dva nagrada, da sta poleg, po drugi strani pa, bog ne daj, ju lahko uporabiš, če se kdo poškoduje. To bi bil moj predlog za Fibo.«

Ideja ni nova, a Fiba ne sliši.

»Ne vem, zakaj je tako. Nisem v Fibi, ne razmišljam z njeno glavo, ampak z glavo strokovnjaka in nekdanjega športnika. Upam le, da tega ne počnejo zaradi stroškov.«

Pri delu vam pomaga obsežen trenerski štab.

»Ob sebi imam zelo izkušene ljudi, ki so vsi po vrsti boljši trenerji, kot sem jaz. Smo veliki prijatelji, skozi ta osebni odnos ob bogatem košarkarskem znanju gradimo ta trenerski štab. Vsak ima svojo nalogo, vse pa svoj smisel.«

Ob popolni zasedbi in dobrem vodstvu so tudi pričakovanja visoka.

»Seveda so. Ne skrivamo, da želimo prvič kot Srbija na olimpijske igre v Rio. To je jasen cilj ta generacije. Na tem evropskem prvenstvu bi radi do medalje. Ali nam bo uspelo, ne vem, bomo pa naredili vse za to.«

Vaša ženska reprezentanca je pokazala, da je vse mogoče.

»Na tem mestu bi rad še enkrat javno čestital dekletom, ki so postale evropske prvakinje in se uvrstile v Rio. To je velika stvar za srbski šport, lani so prihajale na naše tekme, da bi zgradile zmagoviti duh.«

Pred slabim mesecem ste postali tudi trener Panathinaikosa. Kako vam uspeva krmariti dve taki veliki košarkarski zgodbi?

»Ni lahko. V tem hipu je reprezentanca moja prioriteta, moja misija, kot sem to poimenoval. Za Panathinaikos bo še čas, mi pa bosta v veliko pomoč Goran Bjedov in Milan Minić, ki bosta tudi v štabu grškega kluba.«

Tam bo tudi naš Sani Bečirovič.

»Vrsto let se poznava, gre za izjemnega športnika. Pustil je močan pečat v Grčiji, njegove izkušnje nam bodo še kako prav prišle.«

Slovenci vas spremljajo že vso kariero.

»Peter Vilfan je bil eden od mojih idolov. Izjemen talent in energija sta ga krasila, bil je moderen branilec strelec, spremljal sem ga tudi v Jugoplastiki, potem sva bila celo soigralca v Partizanu. Zelo blizu sva si tudi z Juretom Zdovcem, ki je ena od vaših legend. Tu so še Žarko Đurišić, Dušan Hauptman in Matjaž Tovornik. Proti Hauptmanu ni nihče želel igrati, Tovornik pa nikomur ni dal manj kot 35 točk.«

Kaj pa danes porečete na slovensko reprezentanco?

»Težko kaj konkretnega, vem pa, da imate težave s sestavo. Goran Dragić je steber te reprezentance, vsak bi ga imel v svoji ekipi. Dali smo vam ga, poklonili smo vam ga, saj je njegov oče po rodu Srb. Malce se šalim.«

Kako resno ste spremljali Luko Dončića, da bi ga spravili v dres Srbije?

»Precej resno! A spoštujemo njegovo odločitev in odločitev njegove družine. Tudi njega smo vam dali.« (smeh)

Goran se je izvrstno znašel v ligi NBA. Tudi vi ste bili tam, a prave priložnosti niste dobili.

»Saj niti nisem hotel tja. A po letu 1996 je prišel ugoden moment, zato sem se odločil, da grem. Bolj zato, da si ne bi kdaj očital, da nisem tega storil. Vrnil sem se v Evropo v močno Barcelono in precej osvojil v njenem dresu.«