Hokej in Anže Kopitar so v minulem tednu gotovo največkrat izgovorjene športne besede na Slovenskem. Upravičeno in zasluženo. V preteklih letih pa se je pokazalo, da nismo mojstri le na ledu, ampak tudi pod vodo. S palico in masko za podvodni hokej.
Zametki segajo v 50. leta
Zametki podvodnega hokeja segajo v 50. leta, ko so si panogo izmislili Britanci, najprej pa so zaradi preganjanja ploščka pod vodo igralce imenovali porivalci (the pushers), danes se igra imenuje podvodni hokej. Kanada je leta 1980 gostila prvo svetovno prvenstvo, s tekmovanjem na tujem pa so povezani pionirski začetki hokeja na Slovenskem. Skupina (pod)vodnih navdušencev je leta 1995 odšla na evropsko prvenstvo na Nizozemsko. Med pionirji pri nas je bil Rudi Brajdič. »Naučili so nas, kako se stvari streže,« pove Peter Grosman, danes trener podvodnega hokeja Ljubljana. Najprej so se z njim ukvarjali potapljači, kasneje tudi drugi.
Preprost šport, preprosta oprema
Šport je preprost, prav tako tudi oprema – plavutke, kapica, maska, dihalka, rokavice in palica (dolga do 30 cm in široka 10 cm). Če ste začetnik, boste morali za opremo odšteti okoli 150 evrov. »Vsak začetnik potrebuje dve leti, da lahko enakovredno igra z nami,« nadaljuje Grosman. V Sloveniji imajo približno 150 igralcev, igralk precej manj. »Včasih je bilo dovolj igralk za eno reprezentanco, danes jih je le peščica.« Kljub temu Slovenci žanjejo lepe uspehe. V tem hipu so četrta ekipa v Evropi in deveta na svetu, selektor reprezentance je Ivan Uršič Drolc, ki bo z varovanci avgusta spet lovil vidno uvrstitev na prvenstvu stare celine. Organizirana vadba poteka v Ljubljani in Kranju, po nekaterih podatkih tudi v Velenju. Ekipe se srečujejo na domačih in mednarodnih turnirjih.
Tekma se začne s plavanjem do paka. Ekipa, ki je hitrejša, ima prvi napad. Kontaktov v igri ni, nad tem bdijo trije sodniki, vse pa spremljajo prek kamere na suhem. »Tudi treninge opravljamo tako, da jih potem lahko analiziramo,« pravi Grosman in pojasnjuje, da so igralci po linijah razdeljeni na napadalce, branilce in krila. Formacije so prilagojene igralcem, saj se lahko igra tudi z enim samim napadalcem. Med tekmo se lahko dotikajo ploščka le s palico, ki ga poskušajo s sunkom z dna bazena poslati do soigralca. Ne smemo spregledati dejstva, da so vsi igralci brez jeklenk, zato morajo prihajati na površje po zrak. »Ali pa v igro pošljemo nove moči, ki čakajo ob robu bazena,« zaključi Grosman.
Globina vsaj dva metra
Igra se na igrišču, velikem 25 x 15 metrov, voda mora biti globoka vsaj dva metra. Na levi in desni strani igralne površine je tri metre dolg kovinski gol. Pak, za katerim se podijo pod vodo, je iz svinca, tehta pa 1,3 kilograma. Ekipa ima šest igralcev v vodi, štirje pa so vedno pripravljeni, da skočijo v vodo. Tekma traja dva polčasa po 20 minut.
