»Pod pritiskom bomo dali največ«

Jure Zdovc dobro prenaša vročino ali pa zna dobro skriti težave. Na priprave članske reprezentance, to so že njegove tretje v vlogi selektorja, je prišel dobro razpoložen, miren in zelo optimističen. Morda je k temu pripomoglo dejstvo, da je v petek prihitel iz Londona, kjer študira njegova hči. Zagotovo mu nasmeha in spokojnosti na obraz ni narisal pogled na seznam reprezentance. Za nameček ga je v petek poklical še Gašper Vidmar, ki je zaradi težav s kolenom odpovedal nastop.

Reprezentanca je vnovič zbrana.

»Precej mešane občutke imam. Lani je bilo drugače. Letos smo hoteli začeti prej, a precej igralcev še manjka. Zato bom ta teden izkoristil, da pri delu vidim mlade in nove obraze. Rad bi začutil in ocenil, ali lahko igrajo v prvi ekipi. V prvih dneh bo poudarek na kondicijski pripravi, mini ciklus kondicije pa bomo ponovili še v drugem tednu, ko bo popolnili vrste.«

Poleg vseh težav ste pet pred dvanajsto ostali brez Gašperja Vidmarja. Na to menda niste računali.

»Nisem. Gašper me je poklical v petek. Vsi vemo, da je imel precej težav pri iskanju kluba. Zdaj so mu celo odsvetovali igranje v reprezentanci. Njegovo odločitev spoštujem in razumem. Bi nam pa bilo lažje, če bi to vedeli mesec prej.«

Boste koga poklicali na pomoč?

»Dejansko še ne vem. Izbira niti ni velika, morda najdemo igralca, pa se nam ta zahvali.«

Bi bilo vredno požreti nekaj ponosa in vnovič poskusiti z Mirzo Begićem, ki ste ga že odpisali?

»Imamo Alena Omića, ki spada v kvoto naturaliziranih igralcev. Tako smo se odločili, morda smo celo tvegali. A menim, da je Omić lani v prvem delu svetovnega prvenstva pokazal določeno kakovost, zato si zasluži kontinuiteto.«

Zdi se, da ste se že sprijaznili s tem, da zaradi izjemno nečloveške in toge slovenske zakonodaje ne bo uspela naturalizacija Američana Bryanta Dunstona.

»Postopek še teče. Pripravljeni pa moramo biti na črn scenarij. V Slovenijo bi moral priti 27. ali 28. julija. Ali bo sploh prišel, se bomo odločili v teh dneh.«

Kdaj bi bili lahko v popolni postavi?

»Upam, da na turnirju v Rigi, kjer med 8. in 9. avgustom igramo z domačini in Poljaki.«

Na roke vam ne gre niti seznam tekem, prva (od desetih) bo že konec julija.

»Tudi zato so me zmotile prošnje za zamudnike. A po drugi strani bo to priložnost, da ponudimo minutažo vsem tem mladim. Nekaj mest v ekipi je še povsem odprtih.«

Kaj pa Goran Dragić? Ste v stiku? Ste se sprijaznili s tem, da ga ne boste imeli v Zagrebu?

»Z Goranom nisva govorila. V tem trenutku najbolj potrebuje mir. Potiho pa upam, da si premisli in se nam pridruži. Sistem igre tako in tako pozna, zato se bo hitro vključil v reprezentanco.«

Ste ob vseh težavah kaj menjali cilje? Napovedali ste medaljo.

»Ciljev nismo spreminjali! Na vsaki tekmi želim zmagati. Cilji morajo biti visoki. Želim, da se pripravljamo pod pritiskom, kajti le tako lahko iz sebe, sodelavcev in igralcev iztisnem največ.«

Bi lahko imeli ob vseh težavah težave z motiviranjem fantov?

»Ne, s tem ne bo težav. Ekipo smo pomladili. Vsi ti igralci so dobili izvrstno priložnost, da se dokažejo in naredijo korak naprej v svoji karieri. Upam in želim si, da bodo to izkoristili.«

Vas dane razmere niso vrgle iz tira?

»S silo ne gre nič. To je trenerski poklic, kjer si prisiljen na naglo adaptacijo na nove razmere. Prej kot ti uspe, lažje ti je. Delaš s tem, kar imaš, pri tem pa hitreje pozabiš na vse težave.«

Spremembe je doživel tudi vaš trenerski štab.

»Rada Trifunoviča že dlje poznam, vodi B-reprezentanco. Dobro sva se ujela, zasluži si priložnost v A-zasedbi. Stefanos Dedas je pred dvema dnevoma postal očka, zato se nam pridruži pozneje. Morda med pripravami še koga dodamo, saj bo Dedas med pripravami na EP skrbel tudi za pripravo turške ekipe Gaziantep, kjer delujeva med sezono.«

Prav v teh dneh sestavljate ekipo za turško prvenstvo. Brez Slovencev ne morete, mar ne? Lani ste imeli Jako Lakoviča in Domna Lorbka.

»Klub ima skoraj 40 odstotkov manjši proračun. Kljub temu nam je uspelo pripeljati Jureta Balažića, ki ga zelo dobro poznam in mu zaupam. Ponujali so mi ga že, ko sem vodil Olimpijo. Pa ga nisem vzel, danes mi je žal. Morda pa pripeljem v Turčijo še kakega Slovenca, nekaj mest je še odprtih in prostih.«

V reprezentanci do 20 let je navdušil Aleksej Nikolič, ki pa je po včeraj končanem evropskem prvenstvu U20 precej izčrpan.

»V sredo se nam bo pridružil. Bolje je, da je pride takoj in mu pripravimo poseben program regeneracije, kot da teden dni ne dela nič. Tako bi bilo tveganje za poškodbe precej večje. Sicer pa mora biti z nami čim prej, ker bo eden od nosilcev. Lani je nakazal, letos pa igra zelo dobro. Upam, da bo moje zaupanje upravičil.«

Boste morda za dobre igre v dresu reprezentance do 20 let nagradili Blaža Mesička?

»Njegov čas bo še prišel, je le letnik 1997. Ob vseh naporih, ki jim je bil izpostavljen, bi bilo to zanj preveč.«

Ali ob vseh težavah z lastno ekipo kaj spremljate konkurenco?

»Pri tem sem precej slab. Že večkrat sem dejal, da ne zapravljam energije s tem. To bomo počeli na evropskem prvenstvu.«

Bi lahko vročina ovirala potek priprav?

»Tudi o tem sem govoril s predsednikom zveze Matejem Erjavcem. V Kranjski Gori je zelo vroče, klime v hotelu pa ni. Upali smo, da bo bolj sveže. Se bodo pa fantje zato malce bolj potili.«