Po izvirnost k Vilfanu

STRUNJAN – Strunjan bo tudi letos prizorišče tradicionalnega košarkarskega kampa Petra Vilfana, ki ga nekdanji košarkarski as s sodelavci organizira za otroke med 6. in 17. letom. V štirih izmenah se bodo mlade nadobudne košarkarice in košarkarji zbrali na slovenski obali, kjer bo nad njimi bdela ekipa trenerjev in skrbnikov pod vodstvom vodje kampa Aleša Fabjana, vseskozi pa bo prisoten tudi Vilfan. »Ob koncu vsake izmene si želimo, da mladi pri sebi opazijo napredek. Če je to opazno pri vsaj dveh njihovih segmentih, potem smo svoje naredili,« pove Fabjan, ki v kampu sodeluje že od začetka. »Ritma ne menjamo, kamp je ohranil svojo prvinskost – v prvem planu je primarna košarka, bistvo pa uživanje v njej, vse pa temelji na predanosti in trdem delu,« nadaljuje Fabjan, ki razkrije tudi nekaj nepisanih pravil. »Že več kot 20 let delam z mladimi. A nikoli in nikdar ne preklinjam, kar nekateri trenerji uporabljajo kot eno od vzgojnih metod. Če se zgodi, da kdo od udeležencev (bilo jih je že več kot 4800!) preklinja, se trening ali tekma ustavi, dokler prestopnik ne naredi 10 sklec. Pod nadzorom sem tudi sam, a v 20 letih še nisem preklinjal.« V posamezni izmeni nad mladimi bdijo štirje trenerji in dva skrbnika, v trenerski ekipi pa je tudi nekdanja izvrstna košarkarica Tina Kvaternik.

Od rane zore do trde teme

Kamp po navadi zaživi ob pol osmih zjutraj, ko sta na vrsti vstajanje ter zajtrk, ob pol devetih do desetih je prvi trening, od 17.15 do 18.45 pa drugi. Vmes so otroci dvakrat na plaži ter se okrepčajo s kosilom. Po večerji in kratkem premoru sledijo tekme tja do pol enajste zvečer. Udeleženci kampa so razdeljeni v homogene skupine, ob koncu se predstavijo tudi staršem. Trenira in igra se na treh zunanjih igriščih, eno do teh je za minibasket. »Tu jih poskušamo zadržati čim dlje. Naj spomnim – Beno Udrih in sovrstniki so do 12. leta starosti igrali minibasket. Razlog je dokaj preprost – boljše je, če otroci igrajo tekmo, kjer je rezultat 99 : 90 kot pa 15 : 10.« V Strunjanu imajo na voljo tudi telovadnico.
Mladi košarko igrajo, ne manjka pa niti zanimivih anekdot. Tako so pred več kot 15 leti vrstniki iz Logatca in Maribora kot po tekočem traku izgubljali proti ekipi Erazma Lorbka. Dan pred zaključkom so dolgo v noč modrovali na glas, kako se lotiti Lorbka. Na dan tekme se je eden od mladih žogarjev postavil že med ogrevanjem na sredino igrišča in se zazrl v Lorbka, ni ga spustil z oči. »Na koncu jim je uspelo, Lorbkove so premagali,« se nasmehne Fabjan, ki se rad spomni tudi Aleša Križnarja, danes direktorja Eurobasketa 2013.

Humanitarna nota

»Rad je prihajal k nam, vmes je spisal tudi beležko anekdot, a se je beležnica žal zmočila, tako da smo ostali brez zapisanih spominov,« še pristavi Fabjan, upajoč, da jih direktor evropskega prvenstva letos le obišče tam na Obali, kjer bodo tudi letos veliko pozornost namenili socialno ogroženim. Vsi si kampa preprosto ne morejo privoščiti, Vilfan in sodelavci pa imajo vrsto let posluh tudi za to. Da bi bilo še več takšnih!