BEJRUT – Košarkarski strokovnjak Slobodan Subotić se je pred dnevi vrnil v njemu drago Ljubljano, kjer biva njegova družina. Leto dni v Libanonu je minilo kot bi mignil, za nameček pa je bil sila uspešen – s štirimi lovorikami se lahko pohvali, postal je tudi državni in pokalni prvak dežele na skrajnem vzhodu Sredozemlja. »Odlično so me sprejeli, bival sem v idiličnem Bejrutu, ki je ob morju, spominja pa me na Atene,« navdušenja ne skriva Pixi, ki mu je bilo pogodu tudi podnebje. Libanonci so ga snubili dve leti. Ko so prvič slišali ne, so vztrajali naprej, lani so ga prepričali. »Klub Al Riyadi je vrhunsko organiziran, tako uspešne sezone ni imel, libanonska liga pa še nikoli ni bila tako močna,« nadaljuje Subotić, ki je bival v soseski, v kateri kvadratni meter stanovanja stane med 5000 in 10000 dolarji. »Bejrut postaja mondeno mesto, od leta 2005 so vse obnovili,« še doda, predno razkrije – najbolje plačani igralci, tudi iz lige NBA, ki so prišli v jeseni svojih karier v Libanon, so zaslužili po 400.000 dolarjev na sezono. »Ob njih so napredovali tudi domačini,« je vesel Subotić, ker je tudi sam prispeval k razvoju tamkajšnje košarke. Še več, hoteli so ga za selektorja. A se jim je prijazno zahvalil, prosto poletje pa bo izkoristil za počitek. Bivanja v Libanonu mu niso skalile niti napete razmere v Siriji. »To je bilo 150 kilometrov proč od nas, pa si ni nihče k srcu jemal. 'Trener, ne sekirajte se,' so mi rekli igralci, ko sem z njimi govoril o vojnem stanju na enem od treningov.« V Libanon se bo vrnil jeseni, že pozimi so ga nagradili z novo dveletno pogodbo.
Obžaluje, da v slovenskem narodu ni prepotrebne narodne zavesti
V teh dneh se veseli evropskega prvenstva. Potrudil se bo, da bo videl tekme reprezentanc iz držav, v katerih je sam deloval. Dela bo imel precej, če bo hotel videli Grke, Hrvate, Italijane in Slovence. Te je vodil na EP 2003, ki sta ga zaznamovala nesrečen izpad ter incident med Markom Tuškom in Borisom Gorencem. Že pred prvenstvom pa so Subotićev spanec kazile odpovedi – ostal je brez Raša Nesterovića in Matjaža Smodiša. »Rašo je dobil nov klub in se je pripravljal na sezono, Matjaž pa je moral zapustiti priprave zaradi poškodbe,« obuja Pixi spomine na neuspešno postajo svoje bogate in pestre trenerske poti. Žal mu je, da tudi danes selektor Božidar Maljković ne bo imel popolne zasedbe: »Slišim, da so nekateri že odpovedali. A prepričan sem, da bo Maljković našel ustrezne menjave.« Obžaluje, da v slovenskem narodu ni tiste prepotrebne narodne zavesti. »Ko sem igral za reprezentanco, smo bili ponosni. Spomnim se, kako smo peli himno, ko smo postali balkanski prvaki. Bili so časi, ko so bili otroški idoli Brane Oblak, Bojan Križaj, Srečko Katanec, Gorazd Hiti, Štefan Seme. Pa danes? Otroci se zgledujejo po junakih iz Big Brotherja in Kmetije. Kam to vodi?« se sprašuje 56-letni Subotić, že pet let zaprisežen vegetarijanec, ki pa se rad pohvali, da naredi dober 'roštilj' za prijatelje.
