Pipanovi zmaji lovoriko podarili predsedniku

PORTOROŽ – »Izgubljena je bitka, ne pa vojna,« je bilo slišati v taboru Krke, ki je po treh zaporednih naslovih superpokalnega prvaka ostala praznih rok. Na drugem koncu dvorane v Luciji so se kot otroci zasluženo veselili igralci Uniona Olimpije. Dragiša Drobnjak, novi kapetan, je kot pastir zbral svoje soigralce, da prejmejo zlato okoli vratu. Podeljevala sta jim ga župan Pirana Peter Bossman in predsednik združenja ligašev Aleš Antauer ob asistenci dveh brhkih hostes.

Zdi se, da je v tem mrzlem oktobrskem večeru na Obali najbolj odleglo trenerju zmajev Alešu Pipanu. Na slovenski sceni se ni najedel lovorik, čeprav je za njim impresivna serija klubov, ki jih je vodil. Že prej je trdo delal in bil dovolj drzen, da je mladim s Sanijem Bečirovićem in Goranom Dragićem na čelu ponudil priložnost za dokazovanje, zaradi izgubljenih finalov pa se je ga je prijela etiketa poraženca. Tudi zato je bilo jasno, da si je te zmage zelo želel. »Naša odlika na tej tekmi je bila, da se nismo predali, tudi ko je Krka v zadnji četrtini vodila že z osmimi točkami. Dvakrat smo se vrnili v igro, bolje smo odigrali v obrambi kot v napadu,« je svoje bojevnike pohvalil Pipan, ki je osvojil drugo lovoriko po letu 2004, ko je bil s Pivovarno Laško pokalni prvak. Po tokratni tekmi si je s sodelavcema Luko Bassinom in Andrejem Žakljem privoščil pivo, hkrati pa so že kovali taktiko za uvodno tekmo v ligi ABA. »Igralcem sem lepo povedal, da po taki zmagi ni razloga, da poletimo. Ostati moramo na realnih tleh in trdno trenirati,« je mentorsko razložil Pipan. Ta zmaga je bila tudi darilo za klubskega predsednika Janija Möderndorferja, ki je včeraj slavil rojstni dan, pod njegovim vodstvom so plače redne, igralci so dobili tudi avtomobile. Nekaj slabe volje je bilo pri zmajih le zaradi poškodbe Cedrica Jacksona, ki je ne kriv ne dolžan nerodno stopil in sam sebe poslal na bolniško. Koliko časa bo odsoten, se ne ve. Pipan upa, da tri tedne, direktor kluba Matevž Zupančič po tihem moli za dva, realno pa je, da bo morala Olimpija poiskati igralca, ki bi za mesec dni zapolnil nastalo vrzel. Ali bo to nekdanji član zeleno-belih Vlado Ilievski, ki je brez kluba, je še prehitro reči.

Počitka za utapljanje v solzah sreče ali žalosti ne bo

Precej bolj mrki so bili pogledi v taboru Krke, kjer se je za trenutek zdelo, da so se že med tekmo videli s pokalom v roki. Morda občutek vara, trenerju Aleksandaru Džikiću pa vse do zgodnjega četrtkovega jutra ni bilo jasno, zakaj so Dolenjci povsem odpovedali v zadnji četrtini. »Pri vodstvu z osmimi točkami smo preprosto prenehali igrati in v igri napravili nekaj napak, ki za nas niso značilne. Bolje je poraz doživeti zdaj kot na koncu,« je poskušal sebe tolažiti Džikić, ki je nekaj besed izmenjal tudi z navijači, saj so težko prenesli poraz. »Sezona bo še dolga in naša naloga je, da se zapremo v telovadnico in pridno treniramo. To je edini recept, ki nam bo pomagal,« je bil realen Edo Murić, tragični junak v dresu Krke. Prvič je bil kapetan, silno si je želel prve lovorike, a je za nameček v zadnjem napadu izgubil ključno žogo. Počitka za utapljanje v solzah sreče ali žalosti ne bo; Olimpija nocoj v 1. krogu lige ABA gostuje pri MZT Skopje, Krka pa jutri v domači dvorani gosti Budučnost.