Pet bratov za Slovenijo in Guinnessa

Bilo je noro! Prekrasno sončno vreme, polna tribuna, 2100 gledalcev na stadionu ŽAK v ljubljanski Spodnji Šiški in zelo kakovostna predstava slovenske ragbijske reprezentance. Encijani, kakor jih priljubljeno imenujejo, so namreč v zelo pomembni tekmi za obstanek v skupini 2C evropskega pokala narodov premagali Bolgarijo s 43:17 (19:12). Dvoboj pa bo šel v Guinnessovo knjigo rekordov zaradi dejstva, da je za domačo vrsto zaigralo pet angleških bratov Skofič, Archie, Frenkie, George, Max in Jack, ki pa so zelo ponosni na svoj slovenski rod. Po tekmi so encijani prekipevali od sreče, kapetan Grega Miljuš je kar žarel: »Naposled smo doživeli to super super vzdušje. Ko slišiš, da te vsi spodbujajo Slovenija, Slovenija... to je neverjetno, ko si utrujen, ti da moči. Fantastično! Upam, da bomo še kdaj igrali tukaj. Moramo se zahvaliti bratom Skofič, ker so res dvignili raven slovenskega ragbija, za zdaj reprezentance, upam, da se bo s tem dvignil tudi slovenski ragbi in da bomo v naslednjih letih še napredovali in bomo šli v višjo skupino. Morda kdaj počimo tudi kakšne Hrvate.«

Urugvajec Emmanuel Meyer, reprezentančni selektor, ki s partnerico, Slovenko Jasno, in otroki živi v Mariboru, je po tekmi od veselja celo prižgal cigaro. »Vesel sem ob fantastičnem rezultatu, tudi zaradi tega, ker smo igrali ragbi, ki smo ga vadili. Moderen ragbi z bolj tekočo igro, ki je privlačen tudi za gledalce. Smo na pravi poti, da ragbi v Sloveniji še zraste. Zdaj se moramo v dveh tednih osredotočiti in se pripraviti na tekmo z Avstrijo. Ekipa je po devetih tekmah, v katerih je osemkrat izgubila, tokrat obrnila stvari in začela igrati ragbi, ki je slovenska prihodnost. Seveda ne smemo podceniti prispevka bratov Skofič; igralo je sicer 23 ljudi, a so zanesljivo prispevali veliko. Zdaj moramo najti pokrovitelja, da bi jim za vsako tekmo omogočili letalski prevoz iz Anglije. To še moramo organizirati, tokrat so se zelo žrtvovali, saj so iz Anglije prišli z avtomobilom. Ne moremo jih prositi, naj to naredijo vsaka dva tedna, res moramo najti način, da pridejo z letalom. To je vprašanje proračuna, slovenska zveza ni bogata, čakamo na sponzorje, da se izkažejo,« je pojasnil Latinoameričan nemškega rodu.

Pivo že v slačilnici

Frenk Joseph Skofič je tekmo odigral na položaju notranjega centra in dosegel štiri točke, ko je v drugem polčasu pretvoril slovenska zadetka za pet točk. »Vzdušje je bilo neverjetno, vsa množica nas je ponesla, še posebno na začetku, ko nismo ujeli pravega ritma. Razigrali smo se in odpihnili Bolgare,« je začel najmlajši, osemnajstletni brat Skofič. Kako pa je bilo s petjem Zdravljice? »Zelo dobro smo se je naučili, peli smo jo z drugimi reprezentanti.« Archie Hugh Skofič je igral v tretji vrsti skrama. »Neverjetno, koliko podpore s tribune smo imeli. Stopili smo skupaj in odlično odigrali. Bratje smo zelo ponosni in komaj čakamo na priložnost, da spet zaigramo za Slovenijo. Vreme je bilo krasno, tako da smo, namesto da bi obtičali v blatu, lahko igrali tekoč ragbi, ki nam ustreza. Da, v slačilnici smo po tekmi že spili pivo, Union je naš sponzor. V gosteh proti Avstriji si res želimo igrati, spet predstavljati Slovenijo, spoprijateljili smo se s preostankom moštva, kot bratje smo,« iskreno upa 22-letnik.

Prvi nastop, prvi zadetek za Slovenijo, smo vprašali krilnega ragbista Georgea Fredrica Skofiča. »Počutim se fantastično, tudi zaradi privilegija, da sem igral za domovino mojega starega očeta. Vedeli smo, da bomo morali igro prenesti okoli močnih Bolgarov in žogo brcati skozi njihovo obrambo. Ha, ha, pri petju himne sem bili malce zarjavel, za naslednjič pa bom še vadil, Je pa bila velika čast,« se je zasmejal. Max Nikolei Skofič je dosegel zadetek in bil razglašen za najboljšega igralca tekme. »Zadetek je bil plod trdega dela igralcev skrama, vsak zadetek pride prav, dobili smo še dodatno točko, zaradi tega smo tudi prišli. Zmago smo z nekaj pivi proslavili že v slačilnici, pozneje bomo odšli še v mesto in še kaj spili,« je staro ragbijsko tradicijo potrdil 25-letni igralec tretje vrste skrama. Za konec pa je na vrsto prišel še najstarejši brat, 28-letni Jack. »Jokal sem na začetku ob igranju himne, tudi na koncu tekme ob zadnjem pisku sodnika. Veliko je pomenilo meni, bratom, želeli smo biti del slovenskega ragbija, da bi ta napredoval. Če to lahko počnemo zunaj igrišča, moramo tudi na njem, in to smo tokrat tudi naredili,« je stvar zaokrožil Jack in dodal, da je na tekmo prišlo šestnajst članov družine; mama Pat in sestrica, tete, dedkove sestre iz Maribora, strici, bratranci. »Ko sem jih ob zadnjem sodnikovem pisku videl na tribuni, je bilo prečudovito.«

Avtomobilska nesreča Georgea Skofiča

George Skofič je pred tremi leti na Novi Zelandiji povzročil prometno nesrečo, ko je s svojim vozilom zapeljal prek srednje črte in čelno trčil v avtomobil. V tem sta umrli dve dekleti, dva potnika, ženska in voznik, pa sta bila poškodovana. S poškodbami sta jo odnesla tudi Georgeeva sopotnika. Skofič, ki je zelo obžaloval nesrečo, je bil kaznovan s 300 urami družbenokoristnega dela in 24.000 novozelandskimi dolarji, vozniško dovoljenje pa so mu odvzeli za dve leti in pol.