Okorn s pogodbo ne ve, ali bo še vodil Olimpijo

Tudi Hala Tivoli in Primorska sta tisto, kar povezuje zadnja dva naslova državnega prvaka Uniona Olimpije. Ko so zmaji leta 2009 dvignili pokal, je to storil danes že upokojeni Sašo Ožbolt, zgodilo se je v hramu slovenskega športa Hali Tivoli. V sredo je vajo ponovil drugi Primorec, Gregor Hrovat, v Tivoliju pa je že nekaj minut pred koncem četrte finalne tekme odmevalo: »Olimpija, Olimpija!« V drugem polčasu zadnje tekme razen prebliska Rogaške, ki je prišla do 63:60, ni bilo. Simpatični gostje iz Obsotelja pozneje niso več našli obrambe za izjemnega Američana Brandona Jefferrsona, ki je tekmo končal pri 30 točkah, MVP pa je postal njegov rojak Devin Oliver, ki je bil poleg Nikole Jankovića in prej omenjenega Hrovata ključen mož Olimpijinega pohoda na naslov. »Res sem vesel, ker nam je uspelo, da smo ta naslov vrnili v Ljubljano. Počaščen sem, ker sem bil izbran za najkoristnejšega igralca finala, a bi si ta naslov bolj zaslužil Brandon,« je dejal skromni, a izvrstni Devin Oliver, ki je le potrdil, da je trener Olimpije Gašper Okorn zelo preudarno izbiral tujce in tudi zadel! Predvsem pa je kupil tuje igralce, ki marca niso končali sezone, ampak so bili lačni dokazovanja do zadnje tekme. Bila je 76. v sezoni 2016/17. »Imeli smo eno najdaljših sezon. Za nami je neverjetno število tekem. Pred drugim polčasom smo stisnili zobe. Rekli pa smo si, da naj bo to zadnjih 20 minut v sezoni, nismo se hoteli vrniti v Rogaško Slatino,« je po tekmi radostno povedal Gregor Hrovat, ki igra košarko svojega življenja. »Zaključili smo doma v Tivoliju. Vesel sem,« je začel svoje misli zbirati Okorn, ki so mu čestitke deževale z vseh strani, ljubljanski trener pa se je lotil analize lige za prvaka, kjer je Olimpija visela kot lestenec. »Ko je Ledl zadel, smo bili ne le z eno nogo, ampak s tričetrt telesa pokopani,« je strateg Olimpije spomnil na tekmo 26. aprila proti Zlatorogu. Točno 26 sekund pred koncem tekme je Jernej Ledl zadel trojko za vodstvo Laščanov 86:87, a so se zmaji spretno in srečno izvlekli in prišli v finale ter do naslova. Na poti do tja so izločili Krko, na koncu še Rogaško.

Prav Okorn je svoje delo opravil z odliko. Ne skriva, da se je sam lani prijavil za trenerja, ko je kar poklical direktorja Matevža Zupančiča. Prepričal je sponzorje, Jože Mermal, šef BTC Cityja, pa je sezono označil kar za Okornovo sezono. »Nikoli me ni treba prositi, da sem trener Olimpije. V čast mi je biti trener Olimpije. Na kraj pameti mi ni prišlo, da bi ji v situaciji, v kateri je, postavljal dodatne pogoje. Nisem mesija ali odrešenik. Dokazal pa sem sebi in drugim, ki so začeli prirejati zgodbe o meni, da sem gasilec, da lahko le kratkoročno delam v klubu. Ekipo smo sestavili in osvojili dva naslova. Tako sem na najboljši možen način odgovoril vsem,« si je Okorn dal duška. Precej manj zgovornejši je bil, ko je beseda nanesla na njegovo nadaljnje delo na klopi Olimpije. Okorn še ima leto dni pogodbe. »Zdaj ne bi o tem. Spoštujem hierarhijo. Jaz sem poveljnik na parketu, za drugo je tu uprava,« je preudarno dodal Okorn, ki je bil vesel, da je svojo epizodo sklenil v Tivoliju, od koder je leta 2008 šel v svet po porazu v finalu državnega prvenstva proti Heliosu. »Želim si le, da bi bila poln Tivoli in dvojna krona neki signal za Olimpijo, da postane zdrav klub,« je še pristavil Okorn, ki se ni pozabil zahvaliti upravi, ki je med sezono poskrbela, da so imeli igralci redne plače. Za to bo odslej skrbel novi prvi mož. Junija bo predsednik kluba postal Tomaž Berločnik (nasledil bo Janija Möderndorferja), predsednik uprave Petrola, ki je tekmo v sredo spremljal v družbi Mermala in župana Zorana Jankovića. Pogodbo s klubom ima tudi direktor Matevž Zupančič.