Novi Rečan v Olimpiji

LJUBLJANA – Union Olimpija je v zadnji sezoni naredil velik korak naprej pri organizaciji kluba, a tega ne moremo trditi za Košarkarski klub Split, ki je zaradi nevzdržnih razmer ostal tudi brez mladega, 18-letnega Hrvata Paola Marinellija. Po enem mesecu preizkušnje v Ljubljani so mu v nekdanjem slovenskem evroligašu ponudili večletno pogodbo. Podpisal jo je, lačen priložnosti, da si izbori svoje minute igre v dresu ljubljanskega moštva. »Lepo so me sprejeli, vsi mi želijo pomagati, povrhu pa sem najmlajši v ekipi,« pravi Paolo, ki je hotel v urejen klub, čeprav je do zadnjega upal, da bo ostal v Splitu. »Ni šlo, situacija je bila preveč negotova.« Zmaji so hitro slišali zanj, trener Aleš Pipan pa je bil eden od glavnih razlogov, da je Marinelli Olimpiji dahnil da. Ne skriva, da so ga vabili tudi drugi klubi.

Hud boj za minutažo

»Vem, da se v Ljubljani dobro dela z mladimi, to mi je v tem hipu najbolj pomembno. Prišel sem v ekipo, v kateri se računa name,« poudari Marinelli, ki mu finančna plat pogodbe ni bila bistvena: »Mlad sem še, še bo čas, da kaj zaslužim.« Kljub temu ga čaka vse prej kot lahka naloga. Še preden je sklenil pogodbo, je bilo jasno, da sta na prvem in drugem tiru organizatorja igre zacementirana Cedric Jackson in Luka Rupnik. »To sem vedel, a z dobrim delom si lahko tudi ob njiju izborim minutažo. Nenazadnje lahko igram tudi na dvojki. Mi je pa jasno, da mi ne bo lahko,« se zaveda, da se bo moral za vsako minuto na igrišču dobro spotiti. »Zahvaliti se moram tudi Nikoli Vujčiću in Košarkarskemu klubu Split, ki sta mi omogočila začetek košarkarske poti in to, da sem danes lahko ponosen član Uniona Olimpije,« ne pozabi na legendo evropske košarke Vujčića, s katerim je vadil v Splitu. »Še danes se pogosto slišiva, Nikola pa mi deli dragocene nasvete,« je mladi Rečan počaščen, da je lahko v minuli sezoni treniral ob Vujčiću.

Državljanstva ne bo menjal

Marinelli ni prvi Rečan v ljubljanski zasedbi, v dresu Olimpije sta se odlično znašla že Marijan Mance in Marino Baždarić. Paolo še posebno ceni Manceta: »Bil je pomočnik trenerja v mladinski reprezentanci. Tudi on mi je precej pomagal pri moji karieri,« pravi mladenič, ki bi moral biti plavalec ali vaterpolist. »Ko sem bil v prvem razredu, sem začel plavati, oče je bil trener vaterpola. Po enem letu sem odnehal in se zapisal košarki, kar mi je v veselje,« poudari in spomni, da je družina Marinelli posejana po vsej regiji: oče vodi vaterpoliste Trsta, mati in Paolova sestra dvojčica sta v Splitu, kjer sestra končuje šolo, starejša sestra pa živi na Reki.

Marinelli ima že bogat košarkarski pedigre, nenazadnje je letos z mladinsko reprezentanco Hrvaške osvojil srebrno kolajno na evropskem prvenstvu. V finalu je v 29 minutah 14 točkam dodal dva skoka in eno podajo. Na celotnem prvenstvu v Litvi je v povprečju 11 točkam na tekmo pristavil še 1,7 skoka in 4,2 podaje, s čimer je bil 6. asistent tekmovanja. V minuli sezoni je v ligi ABA zbral 13 nastopov in v povprečju v 9,8 minute igre dosegal po 1,3 točke. Obetavni hrvaški košarkar je zanikal, da bi menjal državljanstvo. »O tem ne vem nič, to so neumnosti,« je odločen in dodaja, da je navdušen nad 4. mestom hrvaške reprezentance na nedavnem EP v Sloveniji.