Četudi je evropskega prvenstva konec, nogomet ostaja prva tema na sončni strani Alp. Svoj košček v mozaik nogometnih debat dodajajo tudi navdušenci nad namiznim nogometom, ki ga v Sloveniji organizirano igrajo od leta 2006. Leto kasneje so v Kopru ustanovili Zvezo namiznega nogometa Slovenije. »Od takrat se trudimo, da naš šport rešimo oznake gostilniško-barskega športa in dokažemo, da gre za resno panogo,« poudarja Rok Slokar, eden od pionirjev namiznega nogometa pri nas. Danes je v zvezi sedem klubov, zadnji novinec je iz Ljubljane, ki bo septembra letos gostila državno prvenstvo.
Prvo ime tega športa je Belgijec Frédéric Collingnon. Med letoma 1999 in 2011 je bil devetkrat svetovni prvak.
Naslove bodo branili Erik Sabolič, Matevž Jeraš, Rok Šoštarič, Jana Rožac, Erik Istenič in koprski klub Bela Tema. Na prvenstvu za naslov najboljšega v Sloveniji se bodo potegovali tekmovalci in tekmovalke v posamični konkurenci, dvojicah in klubskih postavah. Na prvenstvo ne more vsak, ampak si mora to priigrati na državnih, regionalnih ali barskih turnirjih. »Dober igralec mora biti zbran, pozoren in samozavesten,« nadaljuje Rok, ki pojasni tudi nekaj pravil igre: igra se na mizi, zmaga pa tisti, ki prej zabije pet zadetkov v treh igrah. Da bi naredili igro še privlačnejšo, se poigravajo z mislijo, da bi igrali na čas.
Z namiznim nogometom se resno ukvarja 100 Slovencev in 10 Slovenk, rekreativcev je ogromno.
Pred začetkom tekme mečejo kovanec. Ekipa, ki zmaga pri metu, si lahko izbere stran mize ali prvi servis. Vsaka lahko ima
dvakrat na igro minuto odmora, med njima lahko igralca zapustita mizo, sežeta v igralno območje, da namažeta palice in obrišeta igralno površino. Vrtenje palic ni dovoljeno.
Po novem imamo tudi reprezentanco, za zdaj le moško. Na svetovnem prvenstvu B-divizije so Slovenci zasedli drugo mesto – dovolj, da bodo drugo leto med svetovno elito 16 najboljših zasedb.
Zaradi hitrih in ponavljajočih se potez tudi poškodb ne manjka. Najbolj so izpostavljene mišice na rokah, trpijo komolci in zapestje. Tekmovalci se poskušajo zaščititi s posebnimi trakovi in rokavicami, nič od tega pa ne stane več kot 15 evrov, le cena miz je malo višja – do 500 evrov.
Da postanete konkurenčni in lahko sodelujete na turnirju, menda traja približno eno leto. Najboljši igralci vadijo vsak dan po uro ali dve, povprečni se dobivajo enkrat na teden. Precej Slovencev, med njimi tudi Rok Slokar, Matevž Jeraš in Jana Rožac, pa svoje znanje kažejo tudi v Italiji – prvi v Modeni, druga dva pa v ekipi Luco.
Vse, ki vas zanimajo skrivnostni namiznega nogometa, ste od petka, 13., do nedelje, 15. julija dobrodošli v Ankaranu, kjer Slovenci gostimo močan mednarodni turnir. »Bo kaj videti, na svidenje na Obali,« sklene Rok.