LJUBLJANA – Današnji življenjski ritem je umobolen. Dogodki brezkompromisno drvijo mimo nas, tudi športniki brzijo k vedno novemu preverjanju lastnega ega. Skozi življenjske pasti je treba slalomirati, tisti, ki to počnejo na vodnih brzicah, pa bodo ponovno imeli bogato sezono. Evropsko prvenstvo pa bo kar v Ljubljani, Sava pri Tacnu bo elito gostila od 31. maja do 4. junija. Svetovni pokal tudi ne bo umanjkal, svetovno prvenstvo pa bo konec septembra in 1. oktobra pod prelepimi Pireneji v francoskem Pauju. Generalka za EP v slovenski prestolnici bo kar mednarodno tekmovanje na dan šaljivcev 1. aprila in dan pozneje.
Ker je Slovenija velesila v kajaku in kanuju na divjih vodah, se domači aduti seveda že brusijo za prihajajoče izzive. Opravili so tudi skupne dvotedenske reprezentančne priprave prav v Pauju, mestu francoskega kralja Henrika IV. Naš kajakaški kralj pa je Peter Kauzer; če za Hrastničana le naštejemo, da je olimpijski podprvak iz lanskega Ria de Janeira, dvakratni svetovni prvak, še bronast z mundialov, ter, tudi z ekipo, petkratni evropski šampion, dvakrat srebrn in enkrat bronast, je razvidno, da gre za divjevodaškega krotilca par excellence. Je pa svoj niz nizal prav od posamičnega srebra na EP leta 2005 na tacenski vodi. Vodne prvine, kjer je letos opravil zimske priprave, pa ni poiskal v Avstraliji kot predzadnjo zimo, temveč v Arabskih emiratih, ki so združeni. »V ves pripravljalni cikel sem šel bolj umirjeno, po olimpijadi sem si vzel tudi več predaha. A vseeno je motivacija na vrhuncu, zato ker počnem to, kar imam rad, pa tudi evropsko prvenstvo imamo doma v Tacnu. Rad bi nadaljeval tako, kot sem preteklo sezono zaključil. Menim, da sem tega sposoben, in ne glede na to, da je letos poolimpijska sezona, je tu še vrhunec svetovno prvenstvo konec septembra. Časa je več kot dovolj, bolj se bom pripravljal na že omenjeni veliki tekmi, kar zadeva svetovne pokale, pa bom videl, kako se mi bodo podali v sklop treningov. Po olimpijski kolajni se mi pač v sistemu, ki ga imamo, ni treba potrjevati na tekmah svetovnega pokala. Začel bom z majskimi izbirnimi tekmovanji, ko se uvrstim v izbrano vrsto, pa imam zagotovljeni glavni tekmovanji,« je brzice besed izustil 33-letni Peter Kauzer. »Odločil sem se, da bom tekmovalno vztrajal vsaj do olimpijskih iger leta 2020 v Tokiu, na Japonskem še nisem bil, tako da bi bilo lepo iti tja. Ne bom trdil, da bom zanesljivo odšel v Tokio, a se bom potrudil in upam, da si bom izbojeval še četrto možnost za nastop na olimpijskih igrah. Z užitkom se ozrem nazaj na Rio, a ne smeš zaspati na lovorikah. Vem, da imam še nekaj v sebi in da lahko še dosegam vrhunske rezultate, lahko še kljubujem mladim. Kar je bilo lansko leto, je bilo lani, zdaj je nova sezona in pred menoj novi izzivi. Naslednja tekmovalna leta pričakujem z velikim zanimanjem, naposled imam pod streho medalje z vseh največjih tekmovanj.« Kaj pa tekmovalna živčnost oziroma pritisk? »Ta je takšen, kot si ga ustvariš v glavi. Lahko bi zdaj čutil še večjega glede na to, da sem osvojil olimpijsko kolajno in da imamo letos evropsko prvenstvo doma v Tacnu. Svetovno je v Pauju, to sta dve progi, na katerih sem že velikokrat zmagal. Dokler sem sposoben, ne bom spreminjal svojih izjav ali ciljev. Ti so jasni, v Tacnu imam štiri zmage za svetovni pokal, srebro z EP, tu je še možnost napredka, v Pauju, če se mi ni prikradla lastna napaka, pa sem tudi vedno zmagoval. A kakor sem že dostikrat povedal, ne podcenjujem nobenega, vsi, ki bomo v finalu, bomo sposobni zmagati,« je pojasnila sklenil srebrni riovec Peter Kauzer.
Vprašaj nad kanuističnim dvojcem Jernej Abramič, v zadnjih letih trener v Avstriji, bo v okviru Kajakaške zveze Slovenije po novem koordiniral vse programe vrhunskega športa. »Kakšnih velikih, drastičnih sprememb ne bo. Več pa bo sodelovanja trenerjev med seboj in z menoj. Ker je iz olimpijskega sporeda izpadel kanuistični dvosed, prišle pa kanuistke, se sicer Luka Božič in Sašo Taljat pripravljata tako kot zadnja leta, torej bolj individualno. Udeležila se bosta izbirnih tekem, potem pa bomo videli, to bo njihova odločitev,« je razmišljal Abramič. |
Ni bilo presežka
Kanuistu Benjaminu Savšku se s šestim mestom na lanskih OI ni želeno žlahtno izšlo. »Poskušal sem odmisliti preteklo sezono, od domačega EP pa imam velika pričakovanja. Lanska sezona pač ni bila noben presežek, kot je bilo v letu 2015, na vseh večjih tekmovanjih sem dobil medaljo. Morda sem si za Rio naložil preveč bremena, vsaka šola pač nekaj stane, iz napak se učimo. Morda pa se mi bo na naslednjih igrah v Tokiu vse poplačalo za nazaj. Z nekaj grenkega priokusa in z nekaj manj motivacije sem začel priprave za novo sezono. Še vedno lahko posežem po najvišjih mestih in sem si zato postavil nove cilje, EP in SP me še vedno zelo motivirata. Zdaj sem bom kot prvo osredotočil na izbirne tekme, da si zagotovim mesto v reprezentanci. Sem pa olimpijski čoln čuval, pozimi v njem nisem veslal, da bi ga zdaj uporabil za izbirne tekme, saj mi zelo ustreza,« je menil 30-letni Benjamin Savšek, sicer, s pogledom na Tacen, že dvakratni evropski prvak, enkrat v posamični konkurenci. Urša Kragelj pa je v disciplini K-1 na igrah v Riu priveslala do devetega mesta. »Po OI sem si vzela malce več počitka, resne treninge sem začela šele novembra. Lepo si je spočiti glavo, to je le šport na visokih obratih. Na olimpijadi pa se je poznalo pomanjkanje izkušnje takšne velike tekme. V glavi se pripravljaš na to, da je to tekma kot vse druge, konec koncev pa je okoli toliko dejavnikov, da moraš imeti do tega tekmovanja drugačen pristop. Letošnje evropsko prvenstvo v Tacnu pa je tekma, ki se je poleg SP v Pauja najbolj veselim,« je navrgla Primorka Kragljeva.
