Slovenski rokomet je dokazana kakovost. Državna reprezentanca je za uvod kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu leta 2016 na Poljskem najprej v Kopru z 31:25 odpravila Slovake, nato pa je ob mrzlem Baltskem morju v Dobeleju hladno tuširala še Latvijo (39:28). Nadaljevanje izločilnih bojev, v skupini je še Švedska, bo šele konec aprila prihodnjega leta, kajti vmes januarja najboljše rokometaše čaka še svetovno prvenstvo.
Klemen Cehte je ob vrnitvi v izbrano vrsto Borisa Deniča Slovakom s položaja levega zunanjega igralca zabil sedem zadetkov, Latvijcem pet, in je ob številnih težavah Slovenije na tem igralnem mestu s svojo predstavo vlil dodatno samozavest za bodoče preizkušnje na vrhunski ravni. Po tekmi v našem največjem pristanišču sta mu čestitala tudi Franjo Bobinac, predsednik Rokometne zveze Slovenije, v angleščini je navrgel: »Welcome,« in poškodovani Sebastian Skube. Osemindvajsetletni Brestaničan, rojen v Brežicah, je mreže res paral brez usmiljenja, v reprezentančnem kadru pa je bil nazadnje ravno v Kopru pred dvema letoma v sklopu kvalifikacij za EP 2014 proti Romuniji. A je zaradi zdravstvenih težav zapustil Deničev tabor. Od takrat ga slovenski selektor ni uvrstil na seznam, a poškodbe desnorokih bombarderjev so Cehteta iz francoske Provanse, kjer si v novi sezoni služi kruh, pripeljale na slovensko in baltsko obalo.
Ne goji
nobene zamere
To je bila sanjska vrnitev v reprezentanco, verjetno tudi sam ni pričakoval takšnega razpleta, smo najprej ogovorili Cehteta. »Zadovoljen sem z vsako minuto igre, ki sem jo dobil. V Kopru sem jih dobil kar obilo. Res je, za reprezentanco že dolgo nisem igral, a s fanti smo se hitro ujeli. Krasno je bilo tudi igrati pred takšno čudovito publiko. Dolgo me ni bilo, a mi je pomagal podoben sistem, kot ga imamo v francoskem Aixu pod vodstvom Noke Serdarušića. Vemo, da sta si oba sistema zelo podobna; Boris Denič je simpatizer sistema, ki ga goji Noka, torej igra temelji na podobnih rečeh. Osebno mi ni bilo težko, sem pa zelo vesel, da smo bili pravi in smo pokazali, kaj znamo in koliko veljamo. Res je poseben občutek po tolikšnem času spet zaigrati v izbrani vrsti,« je pripoved začel nekdanji rokometaš Krškega, Dobove, Trima iz Trebnjega, Gorenja in katarskega Al-Sadda. O reprezentančnem postu od koprske Romunije pa je imel naslednje besede: »Bil sem na tribuni, mučil me je hrbet. K sreči se stvar ni ponovila. Seveda zdaj obstaja medsebojno zaupanje z Borisom. Vendar za to, da nisem bil prej vpoklican v reprezentanco, nikogar ne krivim. Nikoli nisem nikogar obtoževal, sam sebi sem največji kritik. Če nisem bil prej vpoklican, si tega pač prav gotovo nisem zaslužil. Kajti Borisa poznam, sodelovala sva, še preden sem debitiral za slovensko reprezentanco. Kot igralec in selektor sva bila na študentskem svetovnem prvenstvu, tako da se že dolgo poznava. Ampak eno leto tudi nisem kazal iger, da bi si zaslužil poziv, tako da do nikogar ne gojim nobene zamere. Tudi v prihodnje se bom trudil pokazati čim boljše igre, tako da si bom čim večkrat zaslužil povabilo, ki je vsakomur v čast,« je okoliščine razložil 193 cm visoki bombarder.
Med in mleko se ne cedita
Kaj pa prilagoditev francoskim tlom, v klub Pays d’Aix UC iz mesta Aix-en-Provence? »Z Noko sva sodelovala že v reprezentanci, sicer je bilo tisto druženje zelo kratko. Vedel sem, kakšen sistem ima, da je zelo pedanten. Ni se mi bilo težko privaditi, Noka je zame krasen človek in užitek je delati z njim.« Provansa kot pokrajina pa so sanje vsakega zemljana. »Ne bom rekel, da je nekaj posebnega. Tudi tam se ne cedita med in mleko, ni vse v zlatu, kot si vsi predstavljamo. Je zelo romantična pokrajina, lepa in topla, ampak verjemite, da imamo tudi v Sloveniji podobne konce, ki so prav tako čudoviti, podobnega podnebja, kot ga imajo Francozi. Verjemite, da smo kljub naši majhnosti zelo pisani in lepi,« je Cehte povlekel vzporednico med francosko pokrajino in rekom joie de vivre (življenjskim veseljem) ter slovenskimi kotički. Seveda v deželi galskih petelinov ne gre brez gastronomije in vin. »Ne bom rekel, da sem kaj navdušen. Tudi Slovenci znamo odlično kuhati; francoska gastronomija je samo malce bolj spromovirana, kot je slovenska. Niso to jedi, da bi rekel: Vau, to se da dobiti le tam. Pa tudi cene so temu primerne. Menim, da se da v Sloveniji lep obrok dobiti za več kot pol ceneje kot v Franciji. Tam sem zadovoljen, je prijetno, ni nobenih pritožb. Pokrajina je definitivno za obiskati, ampak živimo na krasnem koncu Evrope, ničesar nam ne primanjkuje, morda le malce boljših delovnih razmer, pa bomo vsi srečnejši,« je dopolnil sveži Provansalec.
Kaj pa obvladanje francoščine? »Ha, ha, ha...,« se je najprej nasmejal. »Obvladam, ja... za naročiti pijačo in jedačo bi se morda še dalo zmeniti, pa kakšne osnove. Drugo pa prepuščam času, treba se bo še učiti, res je,« je razložil znanje jezika svojih zdajšnjih gostiteljev. Da pa vse ne bo le primerjalni turizem, smo ga za konec še vprašali, ali ni po eni strani že pretirano, ko še niso odigrali niti katarskega SP, da se že trudijo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016. Nogometaši najprej odigrajo SP, nato pa krenejo proti euru. Bi morala evropska rokometna zveza spremeniti sistem kvalifikacij? »V rokometu si evropska in svetovna prvenstva sledijo vsako leto. Nobena zima ni prosta, ni časa, vse je maksimalno natempirano. Nogomet je le drug svet, z nami se ne more primerjati. Je bolj priljubljen in bistveno bogatejši šport. Tako da imajo tudi več posluha za igralce. Seveda je naporno, ampak kaj hočemo, treba je stisniti zobe in oddelati to, kar nas čaka. Za vse je naporno, ne le za nas Slovence, vsak mora iti prek tega,« je sklenil Klemen Cehte.
Stoodstotni Deničevi in Švedi
V tretji skupini izločilnih bojev za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2016 na Poljskem so bili v uvodnih krogih doseženi naslednji izidi: Slovenija : Slovaška 31:25, Švedska : Latvija 33:23, Latvija : Slovenija 28:39 in Slovaška : Švedska 23:33. Logično je, da na lestvici vodita Slovenija in Švedska s po štirimi točkami, Slovaška in Latvija sta na ničli. Na EP se uvrstita prvouvrščeni reprezentanci. Kvalifikacije se bodo nadaljevale spomladi, od 15. januarja do 1. februarja pa bo v Katarju svetovno prvenstvo; tudi s slovensko udeležbo.
