Nič plačila, sami kupijo opremo

Srednjeevropsko ligo igrajo tudi v ameriškem nogometu. Najboljši slovenski klub Ljubljana Silverhawks, v CEFL najboljši pred dvema letoma, se je v uvodnem krogu nameril na lanske prvake beograjske Volkove in jih pregnal z izidom 15:6. Srebrni kragulji so nastopili brez ameriških okrepitev, podajalca Kenrica McNeala in obrambnega igralca Jasona Leeja Kramerja. Birokratski postopki v Sloveniji še nimajo hitrosti ameriškega nogometa, a to glavnega trenerja in koordinatorja napada Roka Štamcarja in njegovih varovancev ni motilo, da ne bi s srčno igro porazili srbskega kluba, ki ima iste klubske barve kot moštvo iz NFL Washington Redskins.

Več o american footballu pod Alpami pa je po neizmernem veselju po zmagi na nogometnem igrišču na ljubljanskem Kodeljevem znal povedati klubski predsednik Uroš Valant. »Tokratni dogodek je za slovenski ameriški nogomet pomenil ogromno. Super razpoloženje, zbralo se je veliko ljudi, upam da bodo zdaj tisti mladi fantje, ki so si prišli ogledat tekmo, prišli tudi na kakšen trening. V naš šport sicer pride veliko fantov, osip je velik, ostanejo pa tisti, ki jim to nekaj pomeni. Smo čisti zanesenjaki, videti je, da slovenski šport tako ali tako deluje le na tem principu. Upam, da je naš model v redu,« se je zasmejal Valant. Največ težav je seveda s finančno pokritostjo športa. »Dokler kakšen pokrovitelj ne bo imel interesa, da bi vlagal v to, bomo odvisni od donacij in majhnih pokroviteljev. Verjetno bi bil recept, da bi imeli malce več tekem, ki bi bile medijsko pokrite, pa da bi bili takšni dogodki, kot je bila tekma z Vukovi. Potem bi to čez kakšno leto, dve zanimalo tudi malce pomembnejše sponzorje. Seveda je zelo pomembno tudi to, da smo to tekmo odigrali v Ljubljani. Stadion Slovana je ravno dober za naše tekme, težava je le atletska steza, bolje bi bilo, če bi bile tribune povsem do igrišča, pa tudi pokrite tribune v morebitnem dežju,« je nadaljeval prvi mož polprofesionalnih srebrnih kraguljev, ki imajo približno 30.000 evrov sezonskega proračuna. Kako pa je z opremo? Vemo, da igralci ameriškega nogometa nosijo lep kup zaščite. »Opremo fantje nabavijo sami, imamo pa zdaj že veliko klubske. Je pa to tudi že oprema, ki je malce obtolčena in je primerna za začetne treninge. Potem pa si jo morajo fantje sami kupiti. To je le strošek – tistih, ki smo vodilni, ker gredo ure, bencin, pa strošek igralcev. Ti ne dobivajo nobenega plačila. Ta šport za zdaj deluje po tem principu po vsej Evropi, tudi v bogatejših državah. Morda tam plačujejo kakšne izbrane igralce, a sedemdeset odstotkov fantov v Evropi igra brezplačno. Evropska zveza pomaga močnejšim zvezam, ne naši majhni. Smo samorastniki in preprosto je tako, da si moraš pomagati sam, pa ti bo potem pomagal Bog, kot pravijo. Je pa tako, da brez donacij staršev, ko vidijo, da se trudimo, tudi ne bi bili na takšni ravni. Za to se jim moram res zahvaliti,« je končal Uroš Valant.