Ni trener, ki le čaka plačo

Na srečo so minili časi, ko so bili slovenski alpinci v hitrih panogah nebogljeni in nekonkurenčni. Odkar je z njimi Peter Pen, pa to preprosto ne pride v poštev. »S Slovencem hočem zmagati na smukaški tekmi svetovnega pokala. Ne treniramo zato, da bi bili sedemnajsti in da se tresemo za vsako točko,« še vedno odmevajo besede, ki jih je lani izrekel ambiciozni Pen. Ali bo to udejanjil v novi sezoni, ki kot jesen in zima trka na vrata, je nehvaležno napovedovati. Pot, po kateri hodi s svojimi sodelavci in smučarji, obeta in hrabri. Ne le njega, ampak tudi okolico. »Tu smo, da delamo dobro, ne le da dobimo plačo,« še doda Pen, ki je po koncu kariere skočil v trenerske vode. Kalil se je pri družini Kostelić, kjer je še izpilil svoje organizatorske sposobnosti. To mu danes, ko kot kak angleški trener nogometni klub vodi ekipo za hitre panoge, pride še kako prav. »Vreme v Čilu nam je bilo naklonjeno. Pogoji so bili dobri, a taki so bili za vse ekipe, zato bistvene prednosti tu nismo pridobili,« smo analizo priprav v Čilu začeli pri meteorologiji. Rezultati in forma ga skorajda ne ganejo. Opozori nas, da bodo ključni zadnji trije tedni pred prvo tekmo. Kje točno, pa ne bodo vedeli do prve preizkušnje v svetovnem pokalu. »Prva tekma ti lahko vse postavi na glavo ali pa na noge,« se zaveda, da so stvari, na katere človek ne more vplivati. Lahko pa pripravi dober trening, to je s svojimi sodelavci zagotovil. Ko je prišel na južno poloblo, je najprej mlajše smučarje odpočil, ker so bili že teden dni na jugu. Glavnini ekipe za hitre panoge je namenil smukaški uvod in trening veleslaloma. Naslednji dnevi so bili namenjeni testu materiala.

Mokre sanje

»Potem se pojavijo prve težave,« Pen pojasni, da včasih ni vse tako, kot bi si zamislil. Takrat je treba ukrepati. S sodelavci je tam, da rešuje nastalo zagato. »Po dveh, treh tednih zbranost popusti. Nekaj je treba spremeniti. Enim smučarjem pomaga pogovor, drugim šiba, tretjim počitek,« v smehu pove, kako so reševali to 3000 in še več metrov nad morjem. Pen se sezone veseli. Iz glave pove, da imajo njegovi varovanci v nogah 34 smučarskih dni, rad bi, da bi na prvo tekmo prišli s 60 dnevi. Verjame, da jim bo to lahko zagotovil. Miri ga dejstvo, da ekipo izvrstno podpira Smučarska zveza Slovenije. V minulih letih ni bilo tako. Tudi ali predvsem zato, bi se rad oddolžil za vložena sredstva in zaupanje. »Od tekmovalcev pa pričakujem, da se zavejo, da je tekma vsakič, ko slečejo bundo in ko vidijo palčko (znak za start; op. a.),« ne skriva, da je zahteven tudi do tekmovalcev. A s pristopom in prizadevnostjo nima težav. Tudi smučarji se zavedajo, da so s Penom na isti barki. »Naš glavni problem je, da treniramo na krajših in lažjih terenih, kot pa nas čakajo na tekmah,« pa opozori, da slovenski smučarji poligona sploh še nimajo, proga za smukaški trening pa bo še nekaj časa ostala le mokre sanje številnih rodov... Da bi bili konkurenčni, bodo tedne pred začetkom sezone izkoristili tudi za trening veleslaloma. To jim bo na smukih in superveleslalomih v veliko pomoč. Pen ve, kaj dela.