ALMATI – Včeraj se je v kazahstanskem Almatiju začela 28. zimska univerzijada, 8. februarja se bodo tam tudi sklenile zimske športne igre študentov. Slovenijo v srednji Aziji zastopa trinajst športnikov v petih panogah, v spremstvu pa je tudi predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze Patrik Peroša. »Gre, ob poletni univerzijadi, za največje tekmovanje na področju univerzitetnega športa, torej svetovne razsežnosti. Tam se študentje lahko pomerijo z vrstniki in ugotovijo, kdo je v posamezni športni disciplini najboljši. Kar zadeva zimsko univerzijado, pri sestavi ekipe sodelujemo z našimi partnerji, s Smučarsko zvezo Slovenije in Zvezo drsalnih športov Slovenije. Povabimo jih, da nam pošljejo seznam kandidatov, ki bi se želeli udeležiti univerzijade. Konkretno je bilo v tem primeru napovedanih nekoliko več študentov, vendar bo v Erzurumu kmalu tudi olimpijski festival evropske mladine in nekateri so se odločili za to tekmovanje. Zato imamo tokrat manj športnikov pa tudi različne kategorije,« je uvodoma razložil Patrik Peroša. Kakšni pa so zdaj odnosi z Mednarodno univerzitetno športno zvezo, seveda v luči tega, da je Slovenija oziroma Maribor odpovedala zimsko univerzijado leta 2013? »Tako kot za nas je tudi za njih tisto že zgodovina. Probleme, ki so nastali, smo pozneje rešili. Ocenjujem, da je sodelovanje dobro, ne nazadnje smo dobili tehničnega delegata v alpskem smučanju, kar je potrditev, da obstaja zaupanje v našo državo,« je nadaljeval Peroša.
Nastop slovenskih študentov športnikov na almatijevski univerzijadi so financirali Fundacija za šport, Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport in Študentska organizacija Slovenije. »Kar se tiče financiranja, je univerzitetni šport zagotovo podhranjen. Želeli bi si bistveno večje vsote, kajti omejena sredstva nas silijo k temu, da morajo tudi sami tekmovalci finančno sodelovati pri udeležbi. Več kot bi imeli sredstev, več bi lahko sami prispevali ali omogočili večjemu številu športnikov, da se udeležijo iger. Za destinacije, kot sta Kazahstan ali za letošnjo poletno univerzijado Tajvan, so tudi letalske vozovnice izjemno drage, že to je velik strošek. Prijavnine je treba plačati, sicer niso visoke, a ta denar je treba najti. Zahvaljujemo se za vsakršno podporo vsem trem organizacijam, te nam sploh dajo možnost, da našim študentom omogočimo udeležbo na teh tekmovanjih,« še omenja predsednik Suse. Vodja delegacije za Almati Zvijezdan Mikič pa je dodal, da bodo stroški udeležbe na kazahstanski univerzijadi, brez tistih za priprave, približno 40.000 evrov.
Drsalka Grmova prvi adut Zimske univerzijade v Almatiju se udeležuje trinajst slovenskih študentov športnikov. V smučarskih skokih bodo tekmovali Aljaž Žepič, Anže Lavtižar, Aljaž Vodan, Andraž Modic, Matija Štemberger in Martin Capuder, v umetnostnem drsanju Daša Grm, v alpskem smučanju Jan Napotnik, Ana Zimšek, Desiree Ajlec in Žan Kralj, v teku Daša Grm je pred univerzijado tekmovala na na smučeh Nejc Stanek in v deskanju Peter Podlogar. |
Težko do pokroviteljev
Slovenska univerzitetna športna zveza ima pri denarni soparticipaciji udeležencev določen ključ, pri njem je bistvo to, glede na kategorizacijo športnikov, da nižji razred kot obstaja, več odstotkov mora doplačati. »Prizadevali si bomo tudi, da razliko v odstotkih pridobimo sofinancirano od fakultet, kjer ti športniki študirajo. Finančna soparticipacija je bila storjena z namenom, ker je tisti, ki ima mednarodno kategorizacijo, že neki vrhunski športnik. Želja nam je, da na univerzijado pridemo z najboljšim tekmovalnim kadrom in s tem tudi sežemo po višjih mestih, a ne izključujemo nobenega, vsak ima možnost. Ker so na žalost sredstva omejena, moramo tudi sami uporabiti določen ključ. Če bi sredstva premogli v večjem obsegu, bi lahko na univerzijado vsakega peljali s stoodstotnim sofinanciranjem. Stroški udeležbe so prevoz, bivanje, tu se plača participacija, in stroški, ki nastanejo ob tekmovanju. Iz leta v leto se finance za univerzitetni šport znižujejo, a to tako ali tako velja za ves šport. Za nas je toliko težje, ker sami težko pridobimo pokrovitelje. Za vrhunski šport, kjer je prisotna televizija, je lažje pridobiti sponzorska sredstva. Univerzitetnemu športu pa pokrovitelji namenjajo manj pozornosti, zato smo toliko bolj odvisni od javnih sredstev, ki nam omogočajo, da se tekmovanj sploh udeležimo,« smo še slišali v pojasnilu.
Patrik Peroša je predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze postal decembra, prej je bil njen podpredsednik. O kratkoročnih in dolgoročnih načrtih je navrgel: »Prioritetno bi izpostavil prepoznavnost univerzitetnega športa v širši javnosti, tudi študentov in javnih institucij, ki to sofinancirajo. Ko bomo vse to dali pod streho, bodo prišli sponzorji, ki bodo začutili, da je to lahko tudi eno od pomembnih področij. Študent je danes, ko pride na univerzo, prepuščen samemu sebi, da se odloči, ali se bo rekreiral ali ne. Vemo, da se novi rod malce manj rekreira. Naš cilj je najprej na mikroravni, v univerzitetnih središčih, pritegniti čim več uporabnikov, študentov, da se rekreirajo in udeležujejo naših programov. S tem bodo pomagali sami sebi, naša dolžnost pa je, da imamo kakovostna tekmovanja, rekreacijo in druge športne vsebine, ki jih ponujajo naše članice. Če to dosežemo, bomo imeli več tekmovalcev, na naših tekmovanjih bomo lahko ustvarjali dobro vzdušje, na mednarodna pa peljali več športnikov,« je sklenil Patrik Peroša.