Negotovost se nadaljuje: Dunston z državljanstvom?

Še deset dni je ostalo do začetka priprav slovenske košarkarske reprezentance, ki jo septembra čaka nastop na evropskem prvenstvu. Selektor Jure Zdovc je že lani hrepenel po naturaliziranem igralcu, Košarkarska zveza Slovenije mu je prisluhnila, stekli so postopki, da bi Američan Bryant Dunston postal slovenski državljan. Zdovc želi na prvenstvu v Zagrebu in v Franciji (do tja bo treba še priti) spoštovanja vredno ekipo, v Dunstonu pa vidi igralca, ki lahko zapre poti pod obročem. Zapletlo pa se je pri državnih oblasteh in izredni naturalizaciji. V kateri fazi je postopek, uradno ne ve nihče. »Nič še ni jasnega, kot smo povedali na novinarski konferenci, ne moremo dajati nobenih komentarjev, dokler je postopek v teku,« je bil (pričakovano) skop tudi Anže Blažič, ki je na KZS odgovoren za komuniciranje z javnostjo. Po črki zakona – Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je neusmiljen – se Dunstonu in Zdovcu slabo piše. Črno na belem je zapisano, da mora kandidat za pridobitev državljanstva vsaj eno leto živeti v Sloveniji. Pri dosedanjih 136 izrednih naturalizacijah na področju športa še ni bilo izjeme! Kljub temu je nekaj pomislekov, ki zakon postavljajo na glavo in sporočajo, da je neživljenjski, za Slovenijo pa celo škodljiv.

»Zakon o državljanstvu je, s pogojem enoletnega neprekinjenega bivanja v Sloveniji pred oddajo vloge za naturalizacijo, vsaj v delu, ki se nanaša na izredno naturalizacijo, zaradi razlogov s področja športa popolnoma neživljenjski. Vsaj kar se košarke tiče,« meni tudi odvetnik Blaž Bolcar. »Zakon namreč pogoja enoletnega neprekinjenega bivanja ne predpisuje zaradi npr. razloga, da bi se igralec naučil slovenskega jezika ali da bi plačeval davke v Sloveniji. Zakon tudi ne predpisuje pogoja, da mora tak igralec po prejemu državljanstva ostati rezident Slovenije. Gre enostavno za pogoj, ki nima nikakršnega smisla. Bistvenega pomena v tem primeru je, ali igralec izpolnjuje v podzakonskem aktu določene športne kriterije za prejem državljanstva. Kriterija, alternativna, sta dva, in sicer ali je igralec na ravni članov državne reprezentance ali pa je mogoče pričakovati pri strokovnem delavcu/panogi dvig strokovnega dela, pomembnega za slovenski šport. Prvi pogoj je nedvomno izpolnjen. In to je vse, kar šteje,« je jasen Bolcar.

Spomni tudi na pomembno dejstvo – utopično bi bilo pričakovati, da bodo v Slovenijo prihajali vrhunski košarkarji, saj nimamo več kluba, ki bi igral v evroligi, in tudi domača liga ni na ravni velikih lig evropskih držav. Naturalizacija je namenjena razvoju slovenske košarke in preboju slovenske državne reprezentance. »Edini pristojni in seveda odgovorni za tako odločitev pa so na krovni zvezi. Zato bi jim bilo treba prepustiti odločitev v takšnih primerih. Ne gre pozabiti, da možnost sestave državne reprezentance z enim naturaliziranim igralcem dopušča Mednarodna košarkarska zveza,« sklene naš sogovornik.

Precej bolj liberalni so Hrvati, kjer imajo v zadnjih letih redno naturaliziranega igralca (Dontaye Draper, Oliver Lafayette), od prišlekov pa pričakujejo samo spoštovanje ustavnega reda. Takisto je v Turčiji, kjer so sprva hoteli Američana Andrewa Goudelucka (v Turčiji je bival manj kot eno leto!), potem pa so se odločili za izvrstnega branilca Bobbya Dixona, ki v Turčiji igra že tri sezone. Za nameček so ga še preimenovali – zdaj za potrebe Turčije sliši na ime Ali Mohammed.

Zmaji poznajo evropske tekmece

Košarkarji Uniona Olimpije so dobili tekmece v predtekmovanju evropskega pokala. To so češki Nymburk, španski Bilbao, francoski Nanterre, nemški Bonn ter italijanski Trento.