Ne zdravnik, ampak 
košarkar Slovenije

Tujci s slovenskim državljanstvom so stalnica v slovenskem športu. Tudi na seznamu košarkarskega selektorja Božidarja Maljkovića so se znašli, največje presenečenje pa je 20-letni Gezim Morina, ki je pred tremi leti v Slovenijo prišel s Kosova. Lani je 204 cm visoki krilni center dobil državljanstvo, prej je igral v Olimpiji, danes v Heliosu. Pred enim letom je s slovensko vrsto do 20 let končal na sedmem mestu v Evropi, zdaj pa je eden izmed 16, ki bodo začeli priprave na Eurobasket, ki ga med 4. in 22. septembrom organizira naša država.

Trdo delo pri Sagadinu

Gezim je trenutno na oddihu na Kosovu. Pred enim tednom se je vrnil v mestece Suva Reka, kjer je lokalni junak. Prizna, da to mu godi. Vsi ga občudujejo že zato, ker je vrsto let najvišji človek v kraju, ki spominja na Domžale. »Kopica sorodnikov je bila na obisku, malo sem doma, zato je takrat bolj pestro,« pove za Slovenske novice in ne skriva navdušenja, da ga je selektor Maljković vpoklical.

»Pred dnevi me je o tem obvestil Matej Avanzo, direktor reprezentanc. Kar nisem mogel verjeti. Komaj sem čakal ta petek, da se to javno objavi.« Za to veliko skrivnosti so vedeli redki – njegova družina in veliki prijatelj Erjon Kastrati, ki je prav tako košarkar, član zasedbe do 20 let, za nameček pa je pred dnevi sam prejel slovensko državljanstvo. »To je velik teden za naju,« dodaja Gezim, ki ga z Erjonom veže dolgoletno prijateljstvo, ki se je rodilo v letih, ko sta skupaj igrala, bolje rečeno sedela na klopi Uniona Olimpije. Lani sta šla vsak svojo pot – Gezim v Helios, Erjon v Krko.

Pravega počitka pa po koncu sezone za Gezima tako rekoč ni bilo. Za deset dni se je vrnil med svoje, potem pa zopet v telovadnico k Zmagu Sagadinu, ki je njegov trener v domžalskem Heliosu: »Zmago veliko zahteva, a se zavedam, da lahko le s trdim delom kaj naredim iz sebe.«

Srbu v varstvu

V Slovenijo ga je pripeljal Dragan Janjić, skavt Uniona Olimpije. Srb po rodu se je odločil, da odide v Suvo Reko, da vidi mlade košarkarje med delom. Gezim je metal na stranski koš, a je Janjić ravno v njem že v nekaj potezah opazil košarkarsko kakovost. Prepričati je moral le še starše, da fantiča, ki mu je bilo 15 let, pustijo v Slovenijo. »Notar v Suvi Reki je starše Erjona in Gezima vprašal, ali so normalni, da Srbu (poslal jim je kopijo potnega lista; op. a.) zaupajo v skrbništvo dva mlada fanta,« se spominja Janjić. Danes je vesel, da je Morina prišel tako daleč. Na Gezima ali po slovensko Srečka so ponosni tudi doma, čeprav oče Nuredin upa, da bo sin šel po njegovih stopinjah do zdravnika. »Sprva je bila na prvem mestu šola, potem pa je prišla košarka,« prizna Gezim, ki izvrstno govori tudi angleško in slovensko, dar za jezike je dobil po materi Aferditi, diplomirani anglistki brez službe, ki upa na boljše čase. Gezim ima tudi mlajšo sestro Greso.

Slovenski idol

Gezimu je jasno, da ga čaka še precej dela, da bo nekoč nekaj pomenil v košarkarskem svetu. Volje mu ne manjka, žal mu je le, da se ne bo mogel košarkarskih trikov učiti od Matjaža Smodiša, ki je bil in ostal njegov idol.

»Sprva mi je bilo težko; prišel sem v novo kulturo in novo okolje. Če ne bi bilo Erjona, ne vem, kako bi … Pogrešal sem družino in prijatelje,« razkriva najtežje trenutke, ki pa si jih je krajšal s klici domov – danes na srečo prek interneta, na začetku pa je plačeval visoke telefonske račune.

Na Kosovu ga razumejo njegovo odločitev, da zaigra za Slovenijo. »Naše države še ni v mednarodni košarkarski organizaciji Fibi, vsi pa vedo, kaj in koliko je Slovenija naredila zame,« sklene Gezim.