Navijal je za Kopitarja, zdaj prehiteva Bryanta

Po hokejskem finalu v ligi NHL imajo zdaj v ZDA še naslednjo norost, finale košarkarske lige NBA med ekipama Miami Heat in Oklahoma City Thunder, ki se bojujeta za svoj drugi naslov prvaka. Gromovniki so bili najboljši leta 1979 še pod imenom Seattle SuperSonics, tako da je v njihovih vrstah pravzaprav bil edini prvak le veteran Derek Fisher. 37-letni branilec je namreč z Los Angeles Lakersi osvojil kar pet šampionskih prstanov, če pa bi mu uspelo tudi v tokratnem finalu, bi po številu naslovov prvaka prehitel nekdanjega soigralca Kobeja Bryanta in se izenačil z legendarnim Michaelom Jordanom.

Jezerniki, zaskrbljeni, da je prešel zenit svoje kariere, so Fisherja marca poslali v Houston. Tej ekipi se je odrekel, a je novo zatočišče hitro našel v Oklahomi. Da je imel oklahomski Grom nos za igralca s šampionskim značajem, pove že dejstvo, da je v finalu zahodne konference na šesti tekmi proti Ostrogam iz San Antonia zadel odločilno trojko in nato še dodal točki s polaganjem od table. Za kako pomembnega košarkarja gre, pove tudi dejstvo, da ima v zgodovini finalov NBA (odigral jih je sedem) najboljši odstotek zadetih metov za tri točke, 42,6-odstotni.

Poleg tega je Fisher dejaven tudi po sindikalni plati, saj je predsednik Združenja igralcev lige NBA. Pred letošnjo sezono je zaradi spora med igralci in lastniki klubov imel kar precej dela. »Ne leta, košarkarske izkušnje so tisto, kar šteje. Če še tako poskušate vse to ovrednotiti, najpomembnejše je vedeti, kaj storiti v trenutkih, ko se lomi tekma,« pravi Fisher, ki ga je v zadnjih dneh zelo zanimal tudi končni razplet NHL med Kralji iz Los Angelesa in Vragi iz New Jerseyja. Pred košarkarskimi obveznostmi na igrišču je novinarje iz mesta angelov vedno vpraševal, kako so se odrezali Kralji in Anže Kopitar. In ko so dvakrat izgubili, je Fisher kar nejevoljno odmajal z glavo. »V finalu NBA nismo po naključju. A nikoli ne veš, ali imaš tisto, kar je treba za osvojitev naslova, dokler tega zares ne storiš. Lahko igraš dobro, dobiš tri tekme, a če ne dobiš odločilne četrte, to pomeni, da tisto leto nisi bil dovolj dober, da bi bil prvak,« meni Fisher.