Na vrsti je eurobasket

Slovenski košarkarski legionarji se vračajo domov. Med njimi tudi Zoran Dragić, za katerim je uvodna sezona v Moskvi, kjer je nosil dres Himkija. Deset dni so Dragićevi že na rodni grudi. »Lepo je v Ljubljani, dom je le dom,« pravi Zoki, ki se je po vrnitvi povsem posvetil družini. V zadnjih osmih mesecih se mu je življenje bistveno spremenilo, zdaj se vse vrti okoli prvorojenca. Po koncu sezone ima očka Zoki več časa zanj, vmes pa je levji delež padel na ramena žene Svetlane. Oče je medtem služil denar, in dobro mu je šlo od rok. V evroligi so se Moskovčani uvrstili v drugi krog, v regionalni ligi VTB so prišli do finala, kjer jih je ustavil mestni tekmec CSKA.

Pravi, da sezona niti ni bila naporna. Tudi zato, ker je ekipa na vsa gostovanja potovala s čarterskimi poleti. »Upal sem, da bom igral več. Kljub majhni minutaži (v evroligi po 18 točk, op. p.) sem zbiral po osem, devet točk. Več sem pričakoval od trenerja Rimasa Kurtinaitisa. Premalo je zaupal preostalim igralcem, medtem pa sta Aleksej Šved in Tyrese Rice imela neomejena pooblastila,« potarna 26-letni Zoki, ki je po trenerski menjavi (prišel je Duško Ivanović) prišel na svoj račun. »Veliko več je treniranja, Ivanović pa je zelo avtoritativen trener. V zaključku sezone smo igrali precej boljše,« se je Dragić razveselil menjave, ki je vnesla nov veter. Po koncu sezone se je še enkrat pogovoril z Ivanovićem, ki na Zorana računa tudi v novi sezoni. »Imam še leto dni pogodbe, zato sem miren,« nadaljuje Zoki, ki pa ne bi imel nič proti, če bi zaigral v evroligi, še raje bi igral v ligi NBA, ki jo je moral lani nesrečno zapustiti. V Miamiju so se mu preprosto odrekli. »Vem, da sem sposoben igrati v ligi NBA! O tem sploh ne dvomim. Kar spomnite se – ko sem dobil priložnost, sem jo izkoristil. Tako je med ameriškimi profesionalci. Nekaj se mora zgoditi, da ti dajo minutažo na parketu,« se še enkrat ozre na neuspel poizkus, ki ga želi popraviti.

Ali bo menjal klub, bo znano kmalu. Zoran bo vnovič na voljo za reprezentanco, čeprav mu je jasno, da bi v Himkiju raje videli, da bi počival. »Želim igrati za Slovenijo. Če bom le zdrav. V minuli sezoni sem bil zdrav, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« Zoran jasno pove, da bo na voljo selektorju Igorju Kokoškovu. Novi selektor in mlajši od bratov Dragić sta se nekajkrat slišala. »Veselim se sodelovanja z Igorjem, ki je vrhunski trener. O tem ste se lahko prepričali, vsako leto smo igrali z Gruzijo, ki jo je vodil. Pa saj nisem imel težav niti z Juretom Zdovcem,« v isti sapi poudari Zoran, ki je lani prišel Sloveniji na pomoč, kljub temu da je bila žena v visoki nosečnosti. Prizna pa, da ga je zmotilo, ker mu je Zdovc očital preveč sebičnosti v igri. »Razčistila sva tudi to,« je Dragić vesel, ker za sabo ni pustil odprtih poglavij. Zdaj so pred njim in soigralci kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2017, kjer bodo lovili preboj med evropsko elito v konkurenci Kosova, Bolgarije in Ukrajine.