Slovenskega alpskega smučanja na najvišji tekmovalni ravni morda ne bi bilo več, če med sponzorji smučarske zveze ne bi bili tudi tekmovalci, ki si sami krijejo stroške treningov in potovanj. Eni financirajo le letalske vozovnice, drugi pa vse stroške v celotni sezoni. Čez prst povedano in izračunano to na sezono znese denarja za povprečen družinski avto, dobrih 10.000 evrov. Pa če je to komu prav ali ne. »Denar je na kartici,« je ponosno povedal direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej pred odhodom moške reprezentance na priprave v Čile. Koliko sredstev bodo imeli fantje v tej sezoni na voljo, trener Peter Pen ni želel povedati, je pa razkril, da bo zavezan preudarni in racionalni porabi.
Borec Perko
Pen je spomnil vse smučarje, da se vozovnice za trening na južni polobli pač tradicionalno financirajo iz lastnega žepa. »Tudi Francozi in nekateri Nemci morajo to početi. A se mi zdi, da so to naši smučarji vzeli v zakup. Ne nazadnje, to smo jim povedali že prvi dan, ko smo bili skupaj,« je na to temo še dodal trener Pen. Eden teh, ki bo dal vse iz svojega žepa, je tudi Rok Perko, ki je vse letošnje poletje namenil treningom in družini, dopusta ni bilo. O tem, da bi končal kariero, Rok sploh ne razmišlja. »Smučal bom, dokler bom čutil, da lahko naredim vrhunske rezultate. Do takrat bom vztrajal. Je pa res, da si v tej sezoni vse financiram sam,« pove 30-letni Perko, ki bo odštel okoli 10.000 evrov. »Daleč od tega, da bi bil s tem zadovoljen. A kaj naj rečem? Lahko bi se o tem pogovarjali, ali je to sploh upravičeno, ker je bila to moja prva sezona po poškodbi. Ne vem, no … Bom tudi to sfajtal in investiral vase. Ni mi lahko, a bo šlo,« je odločen Perko, ki ni opustil misli na vrhunske rezultate. Mejnik je postavil decembra 2012 v Val Gardeni, kjer se je zavihtel na drugo mesto. Na ta ali podobna mesta cilja tudi letos.
Kosi sam išče sponzorje
Med financerji svojih treningov, bolje rečeno letalske vozovnice v Čile in nazaj, je tudi v tem hipu vlečni konj slovenskega moškega smučanja Klemen Kosi. »Če mene vprašate, to ni prav. Vprašajte še koga drugega. Če bi mi tekmovalci odločali, teh participacij ne bi bilo,« je v svojem slogu povedal 24-letni Mariborčan. »Ni najbolj pošteno,« je še namignil, potem pa razkril, da si poskuša tudi sam okrepiti svoj proračun. Išče osebne sponzorje, ki bi ga podprli in mu pomagali na poti do vrhunskih rezultatov. »Za te pogodbe in posle nimam menedžerja, vendar ga niti ne potrebujem. Kakšen nasvet mi da ata, konec koncev pa študiram v Mariboru ekonomijo, zato se tega lahko lotim kar sam. Kaj bi pa bilo, če bi moral tisto, kar dobim, še s kom deliti?« se sprašuje Kosi. Smučarji prav tako še niso podpisali individualnih pogodb. »To me ne moti, zdaj gremo tako ali tako na sneg, daleč od vseh teh problemov. Na smučarski zvezi so nam rekli, naj se s tem ne obremenjujemo, da se bomo pogovarjali, ko se vrnemo. Zdaj je naša naloga, da dobro treniramo,« je Kosi še razkril, kakšna so bila zadnja navodila šefov iz pisarn, preden je odprava odrinila na pot v Južno Ameriko. Ko se vrnejo, se bodo spet usedli za mizo.