Na navadnem kolesu prehitel vse zvezdnike

BERGEN – Primož Roglič je as, ni pa zvezdnik. Vsaj ne v tistem pravem pomenu besede, v izjavah je vedno stvaren, na trdnih tleh, tudi vedenjsko ni kot kakšen bahati španski prenapetež. Je tudi fenomen, danes 27-letnik se je šele pred petimi leti začel resneje ukvarjati s kolesarstvom, poklicni biciklist na elitni ravni ekip je šele dve sezoni, prej je bil član Adrie Mobila, vsem svojim briljatnim uspehom pa je v sredo v norveškem Bergnu dodal še naslov svetovnega podprvaka v vožnji na čas.

»Za to, da se posvetim kronometru na svetovnem prvenstvu, sem se odločil na začetku sezone. Takrat sem videl, da mi proga v Bergnu odgovarja. To je bil po odločitvi pravi sezonski cilj, vožnji na čas sem namenil nekaj več treninga. Poskušam pa se razviti v smeri, da postanem kolesar za največje dirke,« je menil Primož Roglič, ki je na kronometru SP tekmece na zadnjem, 3,4 kilometra dolgem vzponu na Fløyen popolnoma zasenčil in se z devetega mesta v nižini proge prebil za zlatega Toma Dumoulina.

Nekdanji ekipni mladinski svetovni prvak v smučarskih skokih, osebni rekord ima 183 m iz Oberstdorfa, je skoke pustil zaradi pomanjkanja motivacije in težav s poškodbami kolena, kupil si je kolo in se iz amaterja prelevil v današnjega asa, ki ima vse odlike junaškega romantika iz kakšnega hollywoodskega filma, in ne industrijsko z vso logistiko podprtega skoraj brezobličnega Chrisa Frooma. Svoje pa seveda igrata tudi zasavska volja in trma. Zanimivo, Dumoulin je dobil letošnji Giro, Froome pa Tour in Vuelto, Rogla je torej v Bergnu s svojim srebrnim dosežkom idealno dopolnil zmagovalne stopničke. »Vedno želiš zmagati, tudi sam sem si to želel in na to startal. A Dumoulin je bil za razred boljši. Prepričan pa sem bil, da se nihče ne more tako hitro vzpenjati s kronometrskim kolesom, kot se lahko jaz z navadnim. Vse je precej neverjetno in lahko le uživam. Treba je verjeti v svoje sposobnosti, vedeti, kje lahko greš hitro, kje lahko računaš na dober rezultat in kje ne. Na Galibierju na letošnjem Touru pa sem tudi dobil potrditev, da imam čast pisati zgodovino slovenskega kolesarstva,« je še navrgel slovenski junak, ki je kot skakalec redno tekmoval na Norveškem, zdaj pa je tam doživel slavo kot kolesar.

Selektor reprezentance Andrej Hauptman je bil leta 2001 bronast na cestni dirki SP. »Od vožnje, kakršno je prikazal Primož, ti gredo kar kocine pokonci. Sploh v zadnjih kilometrih, ko je spust vozil po mokrem. Primož je pokazal, iz kakšnega testa je, zame je tokrat zmagal. Na celotno reprezentanco pa bo Primoževo odličje zagotovo delovalo sproščujoče. Če gre vse po maslu, kakor gre že vso sezono, gre pač vse po maslu. Seveda se lahko hitro kaj zalomi. Verjamem, da imamo za nedeljsko cestno dirko ekipo, kot je že dolgo nismo imeli. Prepričan sem, da bo to še en uspešen dan za slovensko reprezentanco,« je Andrej Hauptman na vremensko surovem skandinavskem severu žarel kot polnočno sonce.